Nobelova nagrada za fiziko za odkritja na področju strojnega učenja

Nobelovo nagrado za fiziko bosta letos prejela ameriški znanstvenik John J. Hopfield in britansko-kanadski znanstvenik Geoffrey E. Hinton »za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami«, je danes sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti. Njuno delo je bilo ključno za razvoj umetne inteligence.

Letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko sta »uporabila orodja iz fizike za razvoj metod, ki so temelj današnjega zmogljivega strojnega učenja«, so v obrazložitvi zapisali pri Švedski kraljevi akademiji znanosti.

»Računalniki ne morejo misliti, vendar lahko posnemajo funkcije, kot sta spomin in učenje. Letošnja nagrajenca na področju fizike sta to omogočila. Z uporabo konceptov in metod iz fizike sta razvila tehnologije, ki za obdelavo informacij uporabljajo mrežne strukture. Razvoj strojnega učenja se je v zadnjih letih močno razmahnil in uporablja strukturo, imenovano umetna nevronska mreža. Ko govorimo o umetni inteligenci, pogosto mislimo na to vrsto tehnologije,« so pojasnili.

John Hopfield je ustvaril strukturo, ki posnema asociativni spomin in lahko shranjuje in rekonstruira vzorce v podatkih. Geoffrey Hinton pa je nato s pomočjo t. i. Hopfieldove mreže izumil metodo, ki neodvisno odkriva lastnosti v podatkih in tako opravlja naloge, kot je denimo prepoznavanje določenih elementov na slikah. Ta metoda je postala pomembna za velike umetne nevronske mreže, ki se danes uporabljajo na številnih področjih. Oba sta s svojim delom od 80. let prejšnjega stoletja dalje pomagala postaviti temelje za revolucijo strojnega učenja, ki se je začela okrog leta 2010.