»Ni več kriva francoska država, sami smo si krivi«

Bretonec Samuel Julien je v Trst prišel iz Rennesa. Na vprašanja je odgovarjal v solidni slovenščini, kar je sad njegovega zavzetega učenja jezika, ki ga je govorila njegova babica, prekmurska izseljenka. Medtem je postal tudi asistent za slovenski jezik na Inštitutu za vzhodne jezike in civilizacije (INALCO) v Parizu. A po poklicu je predvsem direktor malega podjetja, ki skrbi za sinhronizacijo filmov v bretonščino.

Zadnje tedne je veliko ljudi potovalo v Francijo, vi ste ubrali obratno smer. Zakaj?

Zaradi velikega števila turistov in drugih neprijetnosti. Olimpijske igre me ne zanimajo.

Vam je v tem trenutku Francija antipatična?

No, ne bi rekel ravno tega. Poznam pa veliko Parižanov, ki razmišljajo kot jaz. Moj dober prijatelj pravi, da je v mestu že itak preveč turistov in da je težko živeti. Z igrami so težave še večje.

So jezikovne pravice, na primer položaj bretonščine, volilna tema?

Niso na splošnih volitvah, so pa na lokalnih volitvah, čeprav moram priznati, da bretonščini ne nasprotuje nobena stranka, vsaj javno ne.

Tudi pri nas se je odkrito nasprotovanje slovenščini poleglo. Italijanske desnice ta tema ne zanima več. Je podobno pri vas?

Je. Stranka Marine Le Pen je zmeraj nasprotovala bretonščini, a tega zdaj ne omenja. Vemo pa, da bretonščini nasprotujejo vse stranke.

Zakaj?

Vsaka stranka ima svoj razlog. Marine Le Pen poudarja francosko nacionalno identiteto, za Macrona je jezikovno vprašanje nepomembno, nekakšno zapravljanje časa. Za levico pa je francoščina sakralni jezik francoske revolucije. Levičarji trdijo, da se je revolucija širila s francoskim jezikom, ki naj bi bil zato najpametnejši jezik.

Vi ste se želeli naučiti slovenščine, ker je bila vaša babica izseljenka iz Prekmurja, je tako?

Točno, in tudi zaradi stikov s sorodniki v Prekmurju.

Jih razumete, ko se pogovarjajo v svojem narečju?

Prekmurski naglas mi je zelo všeč, a priznam, da ko se pogovarjajo med sabo, jih bolj malo razumem. Slovenski dialekti so za Francoze nekaj nerazumljivega. V Franciji imamo en sam jezik in en sam dialekt. Bretonščina ima štiri dialekte. Slovenščina pa ima ... Koliko že? Devetnajst narečij? Devetnajst narečij in dva milijona prebivalcev. To je nekaj neverjetnega.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.