Nezaščiteno kožo lahko UV-žarki poškodujejo v manj kot 15 minutah

Ob včerajšnjem svetovnem dnevu melanoma in hkrati dnevu sonca so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozorili na pomen zaščite pred prekomernim izpostavljanjem soncu. Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju namreč povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka, so poudarili na inštitutu.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu narašča, Slovenija in Italija pa nista izjemi. Po podatkih NIJZ, ki so jih pridobili iz Registra raka RS, je v Sloveniji kožni rak brez melanoma na prvem mestu po pogostosti ob upoštevanju obeh spolov. Letno so beležili povprečno 3326 novih primerov kožnega raka.

Narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože. V obdobju od let 2016 do 2020 je bil v Sloveniji maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki ob upoštevanju obeh spolov. Letno so v Sloveniji v povprečju beležili 610 novih primerov. V Italiji pa je pri prebivalcih pod 50. letom starosti tretji najbolj pogost rak: leta 2023 so zabeležili 12.700 novih primerov, številke pa so v zadnjih letih v porastu.

Krivi so UV-žarki, ne vročina

UV-sevanje akutne in kronične škodljive učinke povzroča tudi na očeh in imunskem sistemu. Zato na NIJZsvetujejo, da na prostem ljudje ne pozabijo na zaščito pred soncem. Nezaščiteno kožo lahko UV-žarki sonca poškodujejo že v manj kot 15 minutah. »Tudi če je hladno in oblačno vreme, potrebujemo zaščito - poškodbo povzročijo UV-žarki, ne temperatura,« so opozorili.

Zdrave zagorelosti ni

Če ima posameznik svetlo polt, kožnega raka v družinski anamnezi ali pridobiva zagorelo polt z umetnimi viri ali na prostem, je verjetnost za pojav kožnega raka večja. Dermatologi opozarjajo, da zdrave zagorelosti ni, vsaka zagorelost zaradi UV-sevanja je znak poškodbe, so še pojasnili na NIJZ.