Nezakonito popisovali predvsem Slovence

Eksodus Italijanov iz Istre predstavlja boleče poglavje zgodovine, ni bil pa črno-bel pojav, kot ga ob dnevu spomina na fojbe in eksodus 10. februarja predstavlja desnica. Zaradi množične selitve iz Istre je italijansko notranjo ministrstvo leta 1947 ustanovilo Urad za mejna območja (Ufficio zone di confine-UZC), ki je bil zadolžen ne toliko za sprejem beguncev kot za obrambo italijanskega jezika in identitete na meji z Jugoslavijo in Avstrijo. En oddelek UZC-ja se je ukvarjal s Furlanijo - Julijsko krajino, drugi pa z Južno Tirolsko. Dejavnost tega urada (deloval je vse do leta 1967) je malo znana širši javnosti, nekateri zgodovinarji, med njimi Tržačan Patrick Karlsen, pa se trudijo za osvetlitev njegove vloge, ki ji dnevnik Il Manifesto namenja reportažo izpod peresa tržaške novinarke Marinelle Salvi.

UZC je v prvih povojnih letih v sklopu akcije Propaganda italijanstva (uradni naziv: Propaganda italianità) dejansko popisal vse prebivalce tedanjega obmejnega območja med Trstom in Tržičem, njihovo dejavnost in celo podrobnosti iz njihovega družinskega življenja. Šlo je za sistematičen nezakonit popis, za katerega je ministrski urad najel »zaupnike«, med katerimi - piše rimski dnevnik - so bili števili skrajni nacionalisti, neofašisti in pripadniki fašistične enote X. Mas. »Posebne pozornosti« so bili seveda deležni predvsem Slovenci.

UZC je igral pomembno vlogo tudi pri gradnji ezulskih naselij na tržaškem Krasu, čeprav je pri tem glavno besedo imela državna ustanova za pomoč beguncem (Opera nazionale assistenza profughi).

Več v jutrišnjem, torkovem, Primorskem dnevniku