Vicent Partal, novinar, urednik katalonskega spletnega portala Vilaweb, je eden najboljših analitikov katalonske in španske politike. Je človek neštetih političnih poznanstev, avtor kar nekaj knjig, komentator, ki je sicer na strani gibanja za neodvisnost Katalonije, vendar pri pisanju in komentiranju korekten.
Pogovor o politični prihodnosti Španije in Katalonije je stekel 11. septembra zvečer, po veliki manifestaciji civilne družbe za neodvisnost Katalonije. Objavljamo pa ga tik pred glasovanjem o predlogu španskega kralja, da postane novi premier Alberto Núñez Feijóo, vodja konservativne Ljudske stranke. O njem bo odločal parlament v Madridu na zasedanju 26. in 27. septembra.
V Španiji smo priča zelo zanimivemu političnemu dogajanju, ki je bilo še dva dneva pred izvolitvijo nove predsednice parlamenta nepričakovano.
Ne dva dneva, dve uri. Do dogovora je prišlo ob 9. uri zjutraj istega dne. Mislim, da živimo v času čudežev, saj se dogaja veliko nepričakovanega. Ko smo videli izide volitev, sem bil gotov, da ne bo mogoče sestaviti vlade, ker socialisti niso bili pripravljeni sprejeti zahtev katalonskih strank po neodvisnosti, predvsem stranke Junts, ki je bila v tem primeru odločilna, ampak se je zgodilo in sam sem bil presenečen.
Seveda ne vem, kako se bo to nadaljevalo. Izvoljena je bila Francina Armengol, socialistka z Balearskih otokov, ki govori katalonsko, najboljša možna socialistična predsednica parlamenta, in zdaj pričakujemo, kaj se bo zgodilo v tednu ali dveh. Če se bo zgodilo, bo to ogromna novost, ker bo pomenilo, da gre za velike spremembe v socialistični stranki. Ne gre pozabiti, da je prav ta stranka po 1. oktobru 2017, to je po referendumu, v senatu zagotovila odločilne glasove za uveljavitev 151. člena ustave ter s tem omogočila odstavitev katalonske vlade predsednika Puigdemonta in razpust katalonskega parlamenta. Brez glasov socialistov takrat Rajoy ne bi mogel izvesti pogroma nad katalonsko avtonomijo.
Je stranko takrat že vodil Pedro Sánchez?
Da. Zdaj se vsi sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi bile nove predčasne volitve. Mislim, da ne bi bilo velikih sprememb. Res, lahko bi imel Sánchez nekaj glasov več, lahko pa bi nekaj pridobila Ljudska stranka, ki potrebuje samo štiri poslance več, da lahko s pomočjo skrajno desne Vox prevzame oblast. Mislim, da se Sánchez boji prav te možnosti in zato noče ponuditi desnici in skrajni desnici druge priložnosti. Ampak seveda ne smemo pozabiti, da obstaja globoka država: kralj, vojska, sodstvo.
Vrhovno sodišče še vedno pritiska, celo z grožnjo, da bi morali politiki, ki so bili obsojeni na visoke zaporne kazni zaradi organizacije referenduma, ponovno v zapor. Gre očitno za pritisk. Skratka, tudi Pedro Sánchez nima lahkega dela.
Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.