Napolitano odigral pomembno vlogo tudi pri zaščitnem zakonu

Po demokristjanih, liberalcih in socialistih je bil Giorgio Napolitano, ki je včeraj v rimski bolnišnici umrl pri 98 letih (po dolgotrajnih zdravstvenih težavah se je njegovo stanje poslabšalo v tem tednu), prvi nekdanji komunist na čelu italijanske republike. Na Kvirinal, kjer je leta 2006 nasledil Carla Azeglia Ciampija, je bil kot prvi v zgodovini izvoljen dvakrat (drugič leta 2013), po njem je ta čast doletela tudi sedanjega predsednika Sergia Mattarello.

Giorgio Napolitano se je rodil v Neaplju, a je skoraj vse življenje preživel v Rimu. V komunistično stranko (KPI) je vstopil že kot mladenič. Bil je poslanec, predsednik poslanske zbornice, evropski poslanec in nato pred izvolitvijo za predsednika še notranji minister.

V KPI je Napolitano vodil notranjo reformistično, poenostavljeno rečeno desno strujo, ki se je sklicevala na evropsko socialdemokracijo. Bil je edini vidni italijanski komunist, ki je užival ugled v ZDA, tako da ga je državni sekretar Henry Kissinger nekoč označil za njemu najljubšega komunista. V partiji je zaradi svoje skoraj aristokratske drže veljal za tovariša med gospodi in gospoda med tovariši.

Med devetletnim bivanjem na Kvirinalu se je Napolitano precej ukvarjal s slovensko manjšino in Slovenijo. Leta 2007 je podpisal uredbo o ozemeljski veljavi zaščite slovenske manjšine v 32 občinah FJK. To je bil zagon zaščitnega zakona, ki ga je paritetnemu odboru (predsednik Bojan Brezigar) omogočila vlada Romana Prodija, medtem ko je prejšnja koalicija Silvia Berlusconija zaščito pet let kratkomalo sabotirala. Tudi takrat je imel Napolitano pomembno vlogo. Berlusconijevi vladi, ki mu je v podpis poslala predlog paritetnega odbora (predsednik Rado Race), potem ko ga je spremenila in iz besedila med drugim popolnoma izbrisala Trst, Gorico in Čedad, je Napolitano vrnil besedilo z utemeljitvijo, da vladi zakon ne dopušča, da spreminja sklepe paritetnega odbora.

Bil je prvi tuji državnik, ki je julija 2012 govoril v slovenskem Državnem zboru. V svojem govoru je omenil Franceta Prešerna in Cirila Kotnika, Slovenca, ki je kot jugoslovanski diplomat v Rimu med vojno pomagal Židom in antifašistom. Kotnik je bil stari oče Walterja Veltronija.

Julija leta 2010 je Napolitano skupaj s slovenskim predsednikom Danilom Türkom in hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem na tržaškem Velikem trgu spremljal Koncert prijateljstva dirigenta Riccarda Mutija.

Ob 10. februarju, dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, je Napolitano sprva dosledno govoril o etničnem čiščenju na račun Hrvatov in Slovencev. Njegove besede o fojbah in odgovornostih jugoslovanskega komunizma so leta 2007 izzvale burno reakcijo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića ter sprožile hud diplomatsko-politični incident med Rimom in Zagrebom. Slovenija se na Napolitanova stališča uradno ni odzvala. S časom je spremenil svoja gledanja na tržaško polpreteklo zgodovino

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.