Na Tržaškem le dva slovenska višješolska centra?

V prihodnjem šolskem letu se utegne zgoditi, da bosta tudi v Trstu tako kot v Gorici dejansko obstajala licejski in tehnični šolski center oz. t.i. licejski in tehnični pol s slovenskim učnim jezikom. To seveda, če bo šel skozi predlog generalne direktorice Deželnega šolskega urada za Furlanijo - Julijsko krajino Daniele Beltrame o združitvi Liceja Franceta Prešerna s Humanističnim in družbeno-ekonomskim licejem Antona Martina Slomška ter Tehniškega zavoda Žige Zoisa z Izobraževalnim zavodom Jožefa Stefana, o katerem bi morala 20. decembra razpravljati Deželna komisija za slovenske šole.

Italijansko ministrstvo za izobraževanje je oktobra letos generalno direktorico Beltrame pooblastilo, da poskrbi za ureditev mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih šol v naši deželi v okviru nacionalnega načrta za postopno zmanjšanje števila samostojnih ravnateljstev v vsej državi, ki bi kar se tiče FJK v treh letih privedel do ukinitve 16 italijanskih in treh slovenskih ravnateljstev. Direktorica predlaga, da bi s 1. septembrom 2024 združili tržaška liceja Prešeren in Slomšek ter zavoda Zois in Stefan. Nova licejski in tehnični šolski center, ki bi tako nastala, bi na podlagi populacije, ki trenutno obiskuje omenjene šole, štela 417 (114 na liceju Slomšek in 303 na liceju Prešeren) oz. 243 dijakov (81 na zavodu Zois in 162 na zavodu Stefan).

Obstoječa zakonodaja nalogo za ureditev šolskih mrež dodeljuje deželam, deželna vlada FJK pa je pred nedavnim sprejela načrt ureditve za italijanske šole, slovenskih pa se ni dotaknila z obrazložitvijo, da gre pri urejevanju mreže le-teh za pristojnost države, saj se slovenske šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrstev za izobraževanje in finance. To je deželna vlada sporočila v Rim, odbornica za izobraževanje Alessia Rosolen pa poudarila tudi na zaslišanju pred paritetnim odborom za vprašanja slovenske manjšine, kjer je dejala, da deželna vlada ne bo šla v urejanje slovenske šolske mreže, če bo pristojna Deželna komisija za slovenske šole, katere mnenje je po zakonu obvezujoče, dala negativno mnenje. Komisija zaradi pomanjkanja dokumentacije svojega mnenja formalno ni dala, se je pa izrekla proti kakršnemu koli združevanju šolskih avtonomij.