Na slovenskih šolah v FJK v prihodnje 4029 učencev in dijakov

V prihodnjem šolskem letu 2022/2023 naj bi državne otroške vrtce in šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezične vrtce in šole v Furlaniji - Julijski krajini obiskovalo 4029 učencev in dijakov, kar pomeni 163 učencev in dijakov manj kot v tekočem šolskem letu 2021/2022. Na to kažejo prvi podatki o letošnjem vpisovanju, ki se je zaključilo 4. februarja, ki jih je Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK posredoval šolam.

Kot piše v dopisu št. 1639/2022, ki ga je podpisal vršilec dolžnosti predstojnika Urada za slovenske šole Peter Černic, gre za projekcije, ki temeljijo na podatkih o številu letošnjih vpisov in na številu trenutno vpisanih učencev v slovenske oz. dvojezične šole v Italiji. Na podlagi teh projekcij bo prvi letnik slovenskih vrtcev obiskovalo 211 malčkov, prvi razred osnovne šole 255 učencev, prvi letnik nižje srednje šole 323 učencev, prvi letnik višješolskih smeri pa 204 dijaki.

Pri Uradu za slovenske šole ugotavljajo nadaljevanje padanja števila učencev in dijakov na slovenskih šolah v Italiji. Od leta 2020 do danes so le-te izgubile 5,77 odstotka svoje šolske populacije oz. 247 učencev in dijakov: medtem ko je leta 2020 bilo 4276 učencev in dijakov, se je lani to število znižalo na 4192, septembra letos pa naj bi znašalo le še 4029 učencev in dijakov. Najbolj viden je padec v vrtcih (za 11,79 odstotka) in osnovnih šolah (za 13,38 odstotka), medtem ko nižja srednja šola v istem obdobju beleži porast vpisov (za 7,01 odstotka), višja srednja šola pa rahel porast števila dijakov (za 0,93 odstotka).Če se zaustavimo pri vprašanju osipa, vidimo, da je od 357 učencev, ki v tekočem šolskem letu 2021/2022 obiskujejo peti razred osnovne šole, za prihodnje šolsko leto 2022/2023 323 izbralo nadaljevanje šolanja na slovenski oz. dvojezični nižji srednji šoli, kar pomeni, da se jih je 34 odločilo, da na teh šolah ne bo nadaljevalo šolanja. Pri prehodu z nižje na višjo srednjo šolo pa so v Uradu za slovenske šole ugotovili, da bo od sedanjih 268 tržaških in goriških tretješolcev študij na slovenskih višjih srednjih šolah nadaljevalo 204, 64 pa jih je izbralo študij drugje.

66,18 odstotka bodočih višješolcev pa je izbralo licejske smeri, kar je precej več od vsedržavnega in deželnega podatka, ki kažeta 56,6-odstotno oz. 53,2-odstotno zanimanje za liceje. Večje od vsedržavnega in deželnega je tudi zanimanje za tehnične zavode: na le-te se je namreč vpisalo 33,82 odstotka tretješolcev, medtem ko tako vsedržavni kot deželni podatek kažeta na 30,6-odstotno izbiro.