Na obisk so prej prišli Nizozemci kot pa Slovenci

Barbara Pogačnik in Cene Hawlina živita v Trstu že več kot dve leti. V Barbarinih žilah teče tudi primorska kri, Cene pa izhaja iz Škofje Loke. Študiral je agronomijo. Danes opravlja različne poklice. Delal je v podjetju, ki se je ukvarjalo s stabilizacijo brežin, opravljal je tudi gozdarski poklic. V zadnjih letih se posveča turizmu: v Piranu skrbi za oddajanje stanovanj v turistične namene. Poleg tega sledi obnovi različnih hiš in stanovanj.

Barbarin ded je bil novinar Bogdan Pogačnik. Preko njega se je naužila svetovljanstva in hkrati občutka do Slovencev v tujini in v sosednjih državah, saj je ded sodeloval s Slovenskim oktetom in se udeležil številnih gostovanjih na tujem. Mama izhaja iz Kopra. Preko nje se je navzela italijanske kulture in jezika. Ko je Barbara že dve leti študirala v Ljubljani, se je morala preseliti v Belgijo zaradi mamine službe na slovenskem veleposlaništvu. Študijska pot se je začela znova: izbrala je romansko filologijo.

Skoraj dve desetletji je delala kot samozaposlena v kulturi. Je pesnica, kritičarka, organizatorka literarnih dogodkov. Prevaja književnost iz francoščine in italijanščine ter angleščine. Udeležila se je več kot osemdesetih literarnih festivalov po svetu. Danes vodi kolektivno organizacijo ZAMP - Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije, ki ščiti avtorske pravice na področju literature. Veliko dela na daljavo, drugače pa koncentrira službene dejavnosti v Ljubljani v nekaj dneh na teden. Ostaja zapisana poeziji, ne nazadnje tudi kot članica PEN-a in kot slovenska koordinatorka Svetovnega pesniškega gibanja. Pravkar se je vrnila s kongresa v Kolumbiji.

Globoki svetovi Trsta

Ko sta Barbara Pogačnik in Cene Hawlina ubrala skupno življenjsko pot, sta se odločala, ali bi investirala v nepremičnino. Začela sta iskati primeren kraj za nakup stanovanja in si ogledovala ponudbo v najširši okolici, vse do Istre in reškega zaliva. Ne bi se prilagodil kateremukoli kraju, zanimala sta ga na primer Pulj in Reka, ne bi pa živel v Kopru, pove Cene.

Naletela sta na Trst. Ker je bila cena nepremičnin tu zelo nizka, sta kupila dve stanovanji: enega v Ulici Torrebianca, drugega pa v Ulici Del Bosco. Ravno v preteklih dneh je prejel Cene sporočilo, da končno ima stalno prebivališče v Trstu. Stanovanje pod Svetim Jakobom bosta v prihodnje prenavljala.

Cene danes preseneceno odkriva, kako malo priložnosti je imel pred preselitvijo v Trst, da bi obiskal to mesto ali Celovec. »Znanje, ki ga imajo Slovenci o Trstu, je pavšalno. Ko povem, da tu živim, slišim veckrat odgovor, da je Trst naš, kar že v izhodišcu kaže na šibko poznavanje tega prostora,« meni. Barbara pripomni, da sta slišala številne obljube znancev, da bodo prišli na obisk v Trst, pa se v resnici niso »opogumili«. Prej so prišli k njima v goste Nizozemci in Ukrajinci. Cene nadaljuje z ugotovitvijo, da je povprecnemu Slovencu Trst neugodno mesto, ker ga plašijo parkiranje, jezik in druge okolišcine.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku v Poletnem miksu. Poleg tega objavljamo še potepanja Sare Terpin in Carla Ghia, ki nas tokrat popeljeta v Poljansko dolino. Nadaljujejo se tudi novela Uršca Grnatca Borisa Pangerca, strip o Plečniku in roman Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska, ki ga krasijo fotografije Maria Magajne.