Na Kvirinalu prijatelj Slovencev

Pot italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, ki jutri praznuje 80 let, se je večkrat križala s slovensko manjšino. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je kot tedanji poročevalec napisal volilni zakon (po njem je dobil ime mattarellum), ki se je za Slovence v Italiji izkazal kot doslej najboljši zakon v povojni zgodovini. Sogovornik aktualnega predsednika je bil takrat pokojni slovenski senator Darko Bratina, ki je izoblikoval volilno okrožje ne po meri manjšine, kar mu pravni red ni dopuščal, temveč v sozvočju s takratnimi političnimi razmerami, ki so omogočile izvolitev slovenskega parlamentarca. Kot predsednik republike je Mattarella večkrat izkazal pozornost manjšini, kar je storil na srečanjih, javnih nastopih in prireditvah, marsikdaj tudi diskretno, daleč od žarometov in oči radovednih novinarjev.

Konec oktobra 2016 je Mattarella skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem v Doberdobu odkril spomenik padlim slovenskim vojakom v prvi vojni. Lanskega 13. julija je vedno s Pahorjem sodeloval na prireditvah ob 100-letnici požiga tržaškega Narodnega doma, v Bazovici se je poklonil bazoviškim junakom in žrtvam fojb.

Predsednik, ki mu v začetku prihodnjega leta zapade sedemletni mandat, je zelo diskretna in tiha oseba, prav diskretnost je tudi njegova velika politična vrlina. Diskretnost vsekakor ne pomeni, da ti ni mar za skupnost, temveč prepričanje, da se problemi lahko rešujejo brez pompa in hrupa, kar je Mattarella redno in dosledno delal. Pomislimo na njegovo umirjeno in hkrati odločno držo v najhujšem obdobju pandemije, ko je bila Italija na kolenih.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku