Snega je vse manj, ker je prevroče, ne pa zato, ker bi bili priča nižjim količinam padavin. Teh je celo več kot nekoč. Težava je v tem, da večinoma ne sneži, pač pa dežuje, je v Vidmu na novinarski konferenci, ki jo je organizirala deželna okoljska organizacija Legambiente obrazložil znanstvenik Renato Colucci, ki predava glaciologijo na Univerzi v Trstu.
Colucci je prikazal podatke, ki so jih v ponedeljek, 11. marca zabeležili na Kredarici pod Triglavom na nadmorski višini 2514 metrov. Tam je bilo 335 centimetrov snega, v letošnji zimski sezoni pa ga je že zapadlo za 860 cm. »Letos je na tisti višini snežilo res dosti, celo nad večletnim povprečjem, ki smo ga zabeležili med letoma 1979 in 2022, kar je relativno dolgo obdobje. Podobno je bilo tudi na 2587 metrov visokem Kaninu, ki je od Kredarice oddaljen kakih 30 kilometrov zračne razdalje. Tam je zapadlo 736 cm snega, povprečje znaša 756 cm, zime pa še ni konec, saj pogosto sneži tudi aprila,« je dejal Colucci, ki je obrazložil, da zaradi večje vlage narašča količina padavin, kar pa še ne pomeni, da je to za snežne razmere dobro.
Težave namreč nastanejo, ko se spustimo za nekaj 100 metrov nižje. »Če analiziramo snežne razmere Na Žlebeh, ki ležijo na 1195 metrih nadmorske višine, lahko opazimo, da je bilo v ponedeljek le 7 centimetrov snega, med letošnjo zimo pa ga je zapadlo za 100 centimetrov, medtem ko tamkajšnje večletno povprečje znaša več kot 300 cm na zimsko sezono,« je zaskrbljujoče podatke orisal znanstvenik.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.