»Mussolini je neposredno odgovoren za bombardiranje Barcelone«

Zgodovinar Joan Villarroya je pred kratkim objavil knjigo z naslovom Mussolini contra Barcelona (Mussolini proti Barceloni). Z avtorjem knjige je spletni portal VilaWeb objavil dolg intervju Joana Safonta Plumeda, ki ga objavljamo v daljšem izvlečku.

Pred izbruhom druge svetovne vojne sta Hitler in Mussolini preizkušala učinkovitost letalstva v Španiji, kjer je divjala državljanska vojna. Cilj napadov sta bili pred vsem Baskovska dežela in Katalonija. Znan je napad Hitlerja na baskovsko mesto Gerniko, manj znan pa napad Mussolinija na katalonsko prestolnico Barcelono.

Vaš pristop k vojni je bil vedno z vidika žrtev.

Vsekakor. Začel sem leta 1981 s knjigo o bombnih napadih na Barcelono, svojo diplomsko nalogo, kjer sem lahko naštel 2500 žrtev. V istem času je zgodovinar Solé i Sabaté preučeval frankistično represijo v Kataloniji, ki je terjala 3200 žrtev. V moji diplomski nalogi o nasilju med vojno je bilo 8500 imen. V knjigi Catalunya sota les bombes (Katalonija pod bombami) ob petdeseti obletnici državljanske vojne, leta 1986, je bilo še več podatkov, skupaj skoraj 20.000 imen. Tako da nas je to res prizadelo. Takrat sploh nismo vedeli, da arhivi obstajajo ali niso bili dostopni, pa smo morali delati s pokopališkimi zapisi, s pričami. Za to delo smo potovali po vsej Kataloniji. Med anketiranjem ljudi sem ugotovil, da so se odgovori spremenili, ko sem prinesel snemalnik. Vprašanje je bilo isto, odgovor pa ne.

Kot ste rekli, je bilo bombardiranje Barcelone leta 1938 že tema vaše diplomske naloge; ta tema vas preganja.

Ko sem sem začel preučevati to vprašanje, so bile drugačne možnosti kot danes. Mislim na dostop do italijanskih arhivov in španskih vojaških arhivov. Tako je bila moja metoda delati na velikem številu seznamov žrtev, kar sem našel, in nato na fragmentarni podatkovni bazi, ki je bila kartoteka gasilske službe. Gasilci imajo kartoteko že od srednjega veka, označili so vse posege. Literatura o zračnem bombardiranju je bila zelo redka.

V italijanščini citirate stavek: »Iniziare da stanotte azione violenta su Barcellona con martellamento diluito nel tempo.«

To je slavna brzojavka, s katerim se začne tragedija. In tu je Mussolinijeva neposredna odgovornost. Vse se je začelo v noči na 16. marec 1938 in trajalo do 18. marca opoldne, osrednji dan pa je bil 17. marec. Ta brzojavka prispe na Mallorco s tem ukazom in od tam se začne serija bombnih napadov, kar je bil nenavaden dogodek. Niti prej niti pozneje se ni več zgodilo neprekinjeno bombardiranje mesta štiriinštirideset ur, z napadi vsaki dve ali tri ure. To se je zgodilo samo takrat na osnovi tega ukaza. Poleg tega je iz knjige jasno razvidno, da je bil vsak napad skoncentriran na eno območje mesta, ne pa na pristanišče in industrijska območja. Namen je bil uničiti in prestrašiti. Na nek način so bile uporabljene teorije, ki so jih razvijali vse od prve svetovne vojne, teorije, da bo v prihodnosti vojno letalstvo bistveno, ker bo lahko šlo v zaledje in uničevalo mesta. Ne samo tarč, kot so mostovi, tovarne, ceste ... Barceloni pripada neslavna čast, da je bila preizkusni kamen zračnega bojevanja. Leta 1942 je britansko letalstvo pustošilo po Kölnu z osemsto bombniki, ki so nosili trikrat več bomb, kot so jih Italijani vrgli na Barcelono. Navsezadnje smo imeli srečo, saj sta se tri ali štiri leta kasneje zračna vojna in sposobnost letalstva, da uniči mesta, razvili na surov način.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.