Mattarella se je poklonil tudi antifašistu s Krasa

Italijanski predsednik Sergio Mattarella se je danes v Neaplju poklonil antifašistom, ki so sodelovali pri znani štiridnevni oboroženi vstaji proti nemškim okupatorjem konec septembra 1943, torej pred točno osemdesetimi leti. Med vstajniki, ki so iz mesta pred prihodom zaveznikom odgnali naciste, so izstopali pogumni otroci (t.i. scugnizzi).

Eden voditeljev vstaje, ki jo je v znanem filmu ovekovečil režiser Nanni Loy, je bil tudi Kraševec Miroslav Žvab (1908-1988), rojen v Kazljah pri Sežani, ki so mu fašisti poitalijančili ime v Federico.

Žvab, ki je bil nekaj časa interniran na Ventoteneju, se je proti Mussolinijevemu režimu boril v raznih evropskih državah, nato je pristal v Neaplju, kjer se je vključil v tamkajšnjo antifašistično gibanje. Bil je eden vojaških poveljnikov vstaje.

Po vojni se ni nikoli več vrnil domov. V Neaplju je bil aktiven v sindikalni zvezi CGIL (po njem je poimenovana sekcija VZPI-ANPI v sklopu CGIL) in v socialistični stranki PSI.

V Sloveniji in na rojstem Krasu je Žvab praktično neznana osebnost, kar ne velja za Neapelj. Sredi mesta je njemu v čast spominska tabla, za katero je zaslužen tedanji slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. Slovensko veleposlaništvo ob tabli vsako leto položi venec. Italijanski mediji v sklopu 80-letnice neapeljske vstaje Žvaba predstavljajo kot tržaškega antifašista, pri čemer pozabljajo na njegove slovenske korenine.