Manjšine poenotile desno in levo sredino

Senatni odbor za ustavna vprašanja je včeraj, kot smo poročali, v zakon o neposredni izvolitvi predsednika vlade vključil obvezo, da mora nova volilna zakonodaja izkazovati skrb za jezikovne manjšine. Pobuda senatorja Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Meinharda Durnwalderja je doživela soglasje, zanimivo, da je odbor kmalu zatem zavrnil skoraj podobno dopolnilo Demokratske stranke. Tatjana Rojc in kolegi so predlagali, da bi ustavna reforma (t.i. premierat) obvezovala parlament k sprejetju volilnega zakona, ki bi določal »primerno zastopanost manjšin« (Durnwalderjev amandma sicer govori o jezikovnih manjšinah).

Senatorko Rojc ne čudi, da je vladna večina zavrnila dopolnilo njene stranke, ki je v opoziciji in ki odklanja direktno izvolitev predsednika vlade. »Čudi me, da popravka SVP niso podpisali senatorji Bratov Italije, medtem ko so ga, poleg DS, podpisali predstavniki Lige, Naprej, Italija, in Gibanja 5 zvezd,« meni slovenska parlamentarka. Dodaja sicer, da so zastopniki stranke predsednice vlade dopolnilo pri glasovanju podprli.

To so morda storili na prigovarjanje predsednika senatnega odbora, somišljenika Alberta Balbonija, bolj verjetno pa na zahtevo resorne ministrice Marie Elisabette Alberti Casellati. Pred glasovanjem se je ministrica srečala s senatorko Rojc in ji napovedala vladno podporo predlogu SVP, kar je dodatno spodbudillo senatorje DS, da so podpisali Durnwalderjev amandma.