Manj za javno upravo, več za organizacije in projekte

Pri porazdelitvi sredstev iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001 bo postavka za rabo slovenščine v javni upravi zmanjšana v prid delovanja organizacij in nadaljevanja določenih projektov, pri čemer so med primarne organizacije narodne skupnosti sprejeli vrsto združenj, ki delujejo na vzgojno-socialnem področju. To je rezultat današnje popoldanske seje deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki je potekala v palači deželne vlade Furlanije - Julijske krajine v Trstu pod predsedovanjem odbornika za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaola Robertija.

Na današnji seji so člani komisije v glavnem odločevali o odstotkih, saj konkretnega denarja še ni na vidiku. Gre za vsakoletnih deset milijonov evrov, ki jih predvideva zaščitni zakon, pri čemer ni gotovo, ali bo vsota, ki bo na koncu na voljo, presegala ta znesek ali pa bo manjša od njega. Če so javne uprave za rabo slovenščine prej računale na 23 odstotkov te vsote, bodo zdaj imele na voljo 20 odstotkov. To tudi zato, je dejal odbornik Roberti, ker je bila na področju rabe slovenščine pravkar podpisana triletna konvencija z javnimi ustanovami, zato se lahko manjkajoči odstotki dodajo prihodnje leto. Levji delež v višini 75,5 odstotka bo dejansko namenjen dejavnostim oz. projektom organizacij in ustanov slovenske narodne skupnosti, 4,5 odstotka pa bo šlo ukrepom za družbeni, gospodarski in okoljski razvoj ozemlja v videmski pokrajini. Vsota za rezervni sklad se je formalno povišala, dejansko pa je nična, ker je v celoti že namenjena določenim dejavnostim, npr. vzdrževanju Narodnega doma, financiranju programa SpretnoRasti, zagotovitvi prevoza za učence slovenskih šol ali prispevka za Kmečko zvezo ter implementaciji projekta Slovita s portalom in prepoznavnim znakom Slovencev v Italiji.

Po besedah odbornika Robertija so šle vse točke skozi soglasno, kar po njegovem prepričanju pomeni, da so naredili dobro sintezo in skušali razumeti, katera področja terjajo takojšen odziv in katera ga lahko dobijo pozneje. Jasno je, da tudi organizacije slovenske narodne skupnosti doživljajo porast stroškov in inflacije. Pri tem so tudi vse ustanove in organizacije, ki so prejemale formalno izredne, dejansko pa redne vsote iz zaščitnega zakona, vključili med primarne organizacije, ki bodo lahko računale na redno financiranje. Kot je novinarjem obrazložila predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, se je poglavje vzgojnih ustanov znatno razširilo, vanj po novem vstopata taborniška in skavtska organizacija, Sklad Mitja Čuk, Mladinski dom, Študijski center Melanie Klein in krožek Krut, tako da je pokrita celotna starostna vertikala. To je bilo že v predlogu deželne vlade, nakar je po besedah Ksenije Dobrila članom komisije uspelo doseči še implementacijo najnujnejših potreb. Po besedah predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja je zelo pozitivno, da so rešili vprašanje financiranja cele vrste organizacij, ki so zdaj postale dejansko primarne organizacije, pomembno je tudi, da sta Dijaški dom in Mladinski dom v Gorici prejela vsak vsoto za zagotovitev prevoza učencev.

Bandelj je poudaril tudi pomen šolstva, čemur bo posvečena tudi prihodnja deželna konferenca o slovenski narodni skupnosti, pri čemer so člani komisije, čeprav gre za področje, ki je v pristojnosti države, vključili tudi vprašanje priznanja študijskih naslovov.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.