Loža P2 – rak rana italijanske države

Pripadniki finančne policije, ki so 17. marca 1981 potrkali na vrata Vile Vanda in uradov Licia Gellija v Arezzu in okolici, so nedvomno presenetili velikega mojstra tajne framasonske lože P2, ki je sicer imel zelo razpredene tipalke tudi v uradnih strukturah italijanske države. Stroga tajnost, h kateri sta milanska preiskovalna sodnika Giuliano Turone in Gherardo Colombo zavezala zveste sodelavce (prepovedala sta jim, da bi o zadolžitvi obvestila nadrejene, predvsem pa kolege finančne policije v Arezzu), se je obrestovala in bera hišnih preiskav je bila obilna ter presenetljiva tudi za sama milanska sodnika, ki sta preiskavo odredila.

Skupine, ki so prečesale Gellijev dom v Vili Vanda in v dveh njegovih bolj znanih uradih, niso našle veliko zanimivega gradiva, medtem ko so odkrili nepričakovano dokumentacijo pripadniki finančne policije, ki so se namenili v tovarno oblačil Giole v kraju Castiglion Fibocchi. Tu so v sefu Gellijevega urada (vodil je tudi tovarno, katere ime je sinteza imena in priimka ustanovitelja Giovannija Lebola) našli seznam z imeni 962 članov tajne lože P2, ki je delovala v okviru framasonske skupine Grande Oriente d’Italia s sedežem v rimski palači Giustiniani.

Finančni policisti, ki so potrebovali kar nekaj časa, preden so Gellijevo tajnico prepričali, naj jim izroči ključe sefa, ki jih je skrivala v torbici, ob pogledu na skrbno urejeni seznam niso mogli verjeti svojim očem: nanizana so bila imena štirih ministrov, 44 parlamentarcev, vseh poveljnikov obveščevalnih služb (ki so nekaj let prej pod taktirko notranjega ministra Francesca Cossige poskušali, sicer ne preveč vestno, razvozlati tragično ugrabitev predsednika Krščanske demokracije Alda Mora, predvsem pa niso uspeli preprečiti njegovega umora), ves vrh finančne policije, na desetine generalov in visokih oficirjev vseh rodov, pa tudi prefektov, visokih državnih funkcionarjev, sodnikov, bankirjev, podjetnikov, novinarjev in odgovornih urednikov. Odkrili so tajno strukturo, urejeno po framasonskih »činih«, skratka državo v državi, ki je delovala po Gellijevih navodilih. Ob seznamu članov pa so našli tudi prošnje za včlanjevanje, med katerimi je bila najbolj presenetljiva prošnja takratnega pravosodnega ministra Adolfa Sartija.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.