»Ljudem kultura še nekaj pomeni«

Dobrih deset dni po eksploziji evforije ob razglasitvi, da je Nova Gorica z Gorico evropska prestolnica kulture 2025, vodjo ekipe Nedo Rusjan Bric navdajajo mešani občutki. »Zelo sem vesela, da nam je uspelo, a hkrati zmerno zaskrbljena,« pravi. EPK je namreč zelo zahteven projekt, ki bo luči usmeril ne le na Primorsko, ampak na celotno Slovenijo.

Na to, da so luči usmerjene vanjo oziroma na njeno delo, je igralka, režiserka in nekdanja v. d. direktorice gledališča Neda Rusjan Bric sicer že vajena. Kljub temu čuti težo projekta EPK GO! 2025. »Ta projekt je tako zahteven, da še vedno ne vem, kaj točno nas čaka v naslednjih petih letih,« priznava. »Je priložnost in odgovornost, treba se ga je pametno lotiti,« dodaja.

Kultura pred velikimi izzivi

Ob uspehu kandidature za EPK poudarja ekipno delo in tudi ob novici, da je postala osebnost Primorske meseca decembra, ne pozabi na sodelavce: »Zelo sem vesela, zasluga gre celotni ekipi, ki je pripravljala kandidaturo. Vesela sem, da očitno ljudem kultura še nekaj pomeni,« je dejala. Kot pravi, se krizno leto pozna na vseh področjih, v kulturi pa še posebej. »Kako se bodo pobrali gledališča, prireditve in koncerti, kako bomo dobili publiko nazaj, bo velik izziv,« ugotavlja. »S tem, ko bodo zahvaljujoč EPK finančna sredstva, energija in pozornost usmerjeni v to smer, bo malo lažje.«

A kot opozarja, naziv EPK sam po sebi ne prinaša denarja, »je le input, da imamo dobro startno pozicijo«. Omogoča ustvarjanje projektov, oblikovanje dobrih idej in povezav, s katerimi je mogoče kreirati prihodnost. »Čeprav imamo programsko knjigo, smo tako v bistvu šele na začetku,« pravi Neda Rusjan Bric. V prvi polovici prihodnjega leta bodo vzpostavljali strukturo, objavili razpise za delovna mesta, šele zatem bodo delali na projektih.

Poskrbeti bodo morali, da bodo vsem morebitnim zapletom zaradi korona krize navkljub stalno prisotni v javnosti. Tudi na ta način bodo utišali dvomljivce, ki so ob pojavu epidemije nejeverno zmajevali z glavami, češ da bo skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice z zaprtjem meje padla v vodo. »Danes smo bolj zaprti kot leta 1949, kar je hendikep ne le za našo ekipo, ampak za vse ljudi, ki živijo ob meji. Korona je pokazala Ljubljani in Rimu, da gre za posebno območje, ki ga je treba posebej obravnavati,« je prepričana.

Kot pravi, ljudje z obeh strani meje sicer živijo skupaj, a to ne velja za področje kulture. Prav tako različno razumevajo dogodke iz zgodovine. Zato je razumevanje drug drugega skupaj s tako imenovanim pasivnim bilingvizmom eden osrednjih programov EPK 2025. »Potem se bomo lahko pogovarjali o skupnem gledališču, glasbi, likovni umetnosti, ljudje iz Nove Gorice bodo obiskali kulturne dogodke v Gorici in obratno,« razmišlja sogovornica.

EPK tudi po EPK

Upa, da po letu 2025, po koncu EPK ne bodo potegnili črte, ampak bodo doseženo še nadgradili. Želi si, da bi v Novi Gorici, Gorici in drugje ob meji vzpostavili in razširili koprodukcijsko sodelovanje med umetniki in institucijami ter ustvarjali partnerstva v Evropi. »Rada bi, da bi se s pomočjo EPK institucije opremile z znanjem in močjo, kako se prijavljati na evropske razpise, se opolnomočile, da bi same pridobivale partnerje in ne bi bile odvisne le od denarja občin oziroma države,« pravi.

Neda Rusjan Bric dela na projektu EPK 2025 že štiri leta in trdno verjame vanj, čeprav bo krepko posegel v njeno poklicno pot. Je 80-odstotno zaposlena v Mladinskem gledališču, lani je še režirala v Prešernovem gledališču v Kranju. »Navajena sem delati tri dela hkrati in težko mi je bilo, ko sem zaradi priprave kandidature morala zapustiti teater. Delo na EPK je zelo zahtevno in najbrž bom morala kariero v teatru postaviti na stranski tir,« razmišlja. Na drugi strani se veseli novih izzivov in dejstva, da EPK lahko doseže veliko več ljudi kot gledališka predstava.