Linška torta

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.

Dobro branje!

Linška torta

Med kuharskimi knjigami, ki zasedajo dobra dva metra mojih knjižnih polic, izstopa drobna knjižica, ki jo je izdal (natisnil in založil) Jožef Blaznik leta 1850 v Ljubljani. Gre za istega založnika, ki je izdal tudi Prešernove Poezije. Pomislite, France Prešeren je umrl samo eno leto prej! Ne vem, če je to najstarejša kuharska knjiga v slovenščini, sam sem jo našel pri nekem kramarju v Trstu, je pa gotovo najstarejša kuharska knjiga, ki jo imam. Celotni naslov se glasi tako :»Nove kuharske bukve ali Nauk, nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpraviti«.

Založnik tudi pove, da gre za prevod iz nemščine. Knjižica, ki jo je že dodobra načel zob časa, obsega kakih 250 strani. Kot uvod je Je pozdrav »ženam in dekletom« in pripomba, da so recepti v knjigi »spisani po dozdaj nar bolj in imenitnih Dunajskih kuharskih bukvah«.

V knjigi je marsikaj zanimivega in k njenim receptom se bomo v bodoče še vrnili, danes bi tukaj povzel recept za eno od tort, ki jih je neznana gospodinja pred leti označila s križcem, kar morda pomeni, da so jih v njeni družini imeli posebno radi.

Prva je Linska torta in recept se glasi tako (povzemam ga seveda v originalu):

»Naredi testo iz pol funta prav drobno stolčeniga cukra, iz ravno toliko lepe moke, iz ene unče sroviga masla, iz osem terdo kuhanih rumenjakov in iz ene unče olušenih in drobno stolčenih mandelnov; postavi to potem na hlad, de vsaj pol ure počiva. Potlej ga na dilo deni, in do debelosti eniga persta zvaljaj, izreži iz njega okrogel blek, kteriga z vkuhanjem na pol persta debelo obloži. Iz ostaliga testa naredi en prst debele cveke, prepleti z njim vkuhanje, obdaj vse z obodam, pomaži z ubitimi jajci, potresi s stolčenim cukram, deni okoli kos papirja, ter ga z nitjo zveži; potem pa v pohlajeni peči počasi rumenkasto speci.«

Mimo nam danes neznanih mer kot funti in unče (vkuhanje je najbrž marmelada) se nam ob branju tega recepta poraja nekaj vprašanj. Avtor najbrž govori o Linzer torti, za katero sem v raznih knjigah našel kar ducat različnih, čeprav podobnih receptov. Nikjer pa nisem zasledil, da i bila med sestavinami: trdo kuhana jajca in sicer kar 8 za približno pol kg moke, kar je sicer velika količina, manjka pa vsekakor cimet in limonina skorjica.

Kakorkoli že, v Ljubljani so pred poldrugim stoletjem to torto pekli tako; če se vam ljubi poskusiti, bi bil res radoveden, kakšen je bil končni izid.

Ivan Fischer