Leto 2023 za Slovence v Italiji zelo angažirano

Leto 2023, ki se izteka, je bilo za Slovence v Italiji zelo angažirano, v prihajajočem letu 2024 pa bo treba izpeljati nekatere načrte oz. rešiti nekatera vprašanja. Pri tem izstopajo oblikovanje nove konvencije z italijansko državno radiotelevizijo RAI o oddajah v slovenskem jeziku, reševanje vprašanja zajamčenega oz. olajšanega zastopstva v izvoljenih telesih in pridobitev nove blagovne znamke oz. brandinga slovenske narodne skupnosti. Na šolskem področju bo treba sistemsko rešiti vprašanje statusa Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, na gospodarskem gre izpostaviti pomen evropskih projektov Interreg ter zamisel o evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje (EZTS) v Kanalski dolini in na Krasu ter projekt za razvoj Benečije, na področju narodnih pravic pa se s 1. januarjem 2024 obeta možnost pridobiti potni list s pravilno zapisanimi slovenskimi imeni in priimki. Vsekakor je treba iti tudi v smer krepitve promocije narodne skupnosti, za katero tudi narašča zanimanje. To je bilo slišati na današnji dopoldanski tiskovni konferenci ob koncu leta, ki sta jo v Trgovskem domu v Gorici imela predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij) in Ksenija Dobrila (Slovenska kulturno-gospodarska zveza).

Eden ključnih dogodkov v letu 2023 je bilo po besedah Walterja Bandlja nedavno zasedanje vladnega omizja za slovensko narodno skupnost v Rimu, posledica katerega je tudi vest, da bo s 1. januarjem prihodnjega leta možno pridobiti italijanski potni list s pravilno zapisanimi slovenskimi imeni in priimki, prav tako je bilo na prejšnjih omizjih rešeno vprašanje Narodnega doma v Trstu. Le-ta predstavlja velik zalogaj, ki terja skupen načrt, da se dela pravilno, pametno in brez razhajanj.

Tudi Ksenija Dobrila je opozorila na nedavno zasedanje vladnega omizja za manjšino ter dejala, da je bilo v iztekajočem se letu veliko prizadevanja in naprezanja, kar je prineslo tudi nekaj rezultatov, zanjo pa so stebri naše biti gospodarstvo, šolstvo ter skrb za jezikovne oz. narodne pravice: na gospodarskem področju je opozorila na pridobivanje evropskih sredstev s čezmejnimi projekti Interreg Italija-Slovenija, dalje na načrtovanje in razvijanje zamisli o ustanovitvi evropskih združenj za teritorialno sodelovanje v Kanalski dolini in na Krasu, za kar je pred časom tekla beseda na sestankih s slovenskima ministroma Matejem Arčonom (Slovenci v zamejstvu in po svetu) in Aleksandrom Jevškom (kohezija in regionalni razvoj), ter na projekt za turistični razvoj Benečije.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.