Kot da bi mladim dejali, naj ne hodijo študirat v Slovenijo ...

Kot da bi mlade nagovarjali, naj ne odhajajo na študij v Slovenijo. Tako je bilo glede težav s priznavanjem študijskih naslovov iz Slovenije oz. tujine v Italiji slišati na popoldanskem javnem srečanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu v ponedeljek, 2. oktobra. Srečanje je priredila slovenska senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc, ki je skupaj z vodjo Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igorjem Giacominijem spregovorila o problematiki, ki je sila zapletena in za rešitev terja dogovarjanje na bilateralni, če že ne na evropski ravni. Rešitev pa je potrebna, predvsem v luči potrebe po učnih kadrih, ki se kaže Vprašanje priznavanja diplom je za senatorko Tatjano Rojc: nanjo so se že pred leti obrnile nekatere diplomantke iz fizioterapije, ki so študij opravile v Sloveniji, v Italiji pa še niso prejele odgovora na prošnjo za priznanje diplome. Drug primer je oseba, ki je opravila magistrski študij v slovitem britanskem Oxfordu, ki pa ji ga v Italiji ne priznavajo. Po veljavni zakonodaji akademske naslove lahko priznavajo samo univerze, teh pa je v Italiji 97, vsaka pa ima svoj postopek priznavanja. Zato se skupaj s pravno službo DS pripravlja zakonski predlog, s katerim naj bi poenotili in uredili to področje.

Zadeva je zelo zapletena, je dejal Igor Giacomini. Sam Urad za slovenske šole ima pri tem bolj malo pristojnosti, pristojen je edino za priznavanje poklicnih oz. strokovnih nazivov, pridobljenih z opravljanjem strokovnega izpita v Sloveniji, a to le za poučevanje na slovenskih šolah v Italiji. Za priznavanje naslovov so po lanski reformi pristojne le univerze, ki pa v večini primerov zahtevajo dopolnitev študija z dodatnimi izpiti: to pomeni, da se mora prosilec spet vpisati na univerzo in seveda plačati predvidene takse, je dejal Giacomini, ki je opozoril tudi na problem natečajnih razredov ter na novosti, npr. na to, da bo treba za poučevanje opraviti tudi univerzitetni tečaj, ki znaša 60 kreditov. Toliko kreditov znaša tudi pedagoško-andragoško izobraževanje (PAI) v Sloveniji, ki pa ga Italija ne priznava. Zato je potreben dogovor med Slovenijo in Italijo, saj je narodna skupnost na slabšem v primerjavi z obdobjem nekdanje Jugoslavije, ko je bilo predvideno avtomatično priznanje diplom, z nastopom Evropske unije pa so se zadeve zapletle, meni Giacomini.

Da je problem evropski, je poudaril slovenski generalni konzul v Trstu Gregor Šuc, ki pa hkrati poudarja pomen bilateralne ravni: že novembra letos se napoveduje sestanek odbora ministrov, pri čemer bi morali to vprašanje dati na dnevni red, je dejal Šuc, ki je zagotovil maksimalno kooperativnost Slovenije. Omeniti je treba nastop odbornika Kluba zamejskih študentov v Ljubljani Ivana Roicija. V lanskem akademskem letu je na slovenskih univerzah študiralo več kot 150 mladih Slovencev iz Italije, zanimanje za študij v Sloveniji pa narašča. Ko ti mladi doštudirajo in se vrnejo domov, pa zaradi težav s priznavanjem diplom ne morejo skupnosti obogatiti s svojim znanjem, zato se lahko odločijo, da odidejo. »Koliko učiteljev, profesorjev, novinarjev, zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev in drugih oseb, ki tekoče obvladajo slovenski jezik, bi narodna skupnost potencialno lahko izgubila v naslednjih petih letih?,« se je vprašal Roici in požel aplavz prisotnih.