Koroški glavar se je 80 let po deportaciji opravičil Slovencem

Pred dvema letoma se je avstrijski predsednik Alexander van der Bellen na slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita slovenski manjšini uradno opravičil za »neizpolnjene obljube« takratne deželne vlade iz leta 1920. Danes, 80 let po začetku prisilnega pregona nad 200 slovenskih družin oz. nad 900 mož, žensk in otrok 14. aprila leta 1942 v koncentracijska taborišča Tretjega rajha, je to – kot prvi koroški politik – storil še koroški deželni glavar Peter Kaiser.

»Vsem pregnanim koroškim Slovenkam in Slovencem se iz dna srca opravičujem za strašne grozote, ki so jih morali pretrpeti. Opravičujem se tudi njihovim družinam in narodni skupnosti – svojim slovensko govorečim rojakinjam in rojakom,« je v slovenskem jeziku dejal Kaiser v izjavi, ki ga je koroški javnosti posredovala deželna tiskovna služba. Kaiser je ob tem še dodal, »da bo – tudi osebno – storil vse, kar je v njegovi moči, da se kaj takega nikdar več ne bo več zgodilo«. Opravičilo koroškega deželnega glavarja Kaiserja stoji ob začetku niza prireditev, ki bodo v teh dneh spomnili na usodne dneve slovenske manjšine pred 80 leti. Mnogi so bili v taboriščih umorjeni oz. umrli zaradi nečloveških razmer, večina pa se je maja 1945, nekaj dni po koncu druge svetovne vojne, čeprav s težavami, le vrnila v domovino oz. na svoje domove, v katerih so medtem »gospodarili« Nemci iz Kanalske doline in Južne Tirolske.

Od tedanjih 917 deportiranih Slovenk in Slovencev danes še živi 108 žensk in moških, je na predstavitvi niza prireditev z naslovom 1942 - Pregon - 2022 dejal predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof. Dodal je, da so bili najmanj trije od še živečih rojeni v pregnanstvu.