»Ko smo prišli na lokacijo, ki jo je z nami delil prek sistema GPS, mu ni bilo več pomoči. Njegovo truplo je negibno ležalo v snegu ob gozdni stezi. Trdo od mraza. Poklicali smo na pomoč, prihiteli so policisti in forenziki. ‘Dvigni ga in nesi,’ so mi zabrusili. Truplo sem si oprtal na rame in se napotil proti policijskemu avtomobilu. ‘Vrzi ga v prtljažnik,’ je nadaljeval policist. Kaj? Kako? V prtljažnik? Kot vrečo krompirja sem mrtvega fanta spustil v patruljni avtomobil. Niti mrtvecem ne izkazujejo sočutja. S truplom delajo kot z vrečo smeti. V Evropski uniji.«
V bolgarskih gozdovih, med mestoma Gabar in Varšilo, je prišlo med novoletnimi prazniki, ko so ljudje na toplem praznovali božič in prihod novega leta, do tragedije. Življenje so izgubili trije mladoletni državljani Egipta: Ahmed Samra, Ahmed Elawdan in Seifalla Elbeltagy. Med aktivisti kolektiva Rotte balcaniche, ki so prisostvovali tragičnemu dogajanju, je tudi študent, s katerim smo se pogovorili. Zaradi groženj bolgarske policije ni hotel razkriti svoje identitete.
Po besedah sogovornika so policisti mladeniče pustili umreti v snegu in so reševalcem prepovedali, da bi jih dosegli in jim ponudili pomoč. »27. decembra okoli 1. ure po bolgarskem času smo prejeli klic na pomoč s koordinatami kraja sredi gozda in videoposnetkom. Na njem je bilo videti tri mladeniče, eden je nezavesten ležal v snegu. Poklicali smo na številko 112, pobrali najnujnejše in odhiteli na pomoč,« je svojo pripoved začel sogovornik. Med potjo proti lokaciji sredi gozda je reševalce prestregla policija: »Zaman smo jih prigovarjali, da v gozdu umirajo najstniki. Stlačili so nas v avtomobil in nas odvedli stran. Medtem je drugi policijski avtomobil zdrvel do kraja, kjer je čakala trojica fantov.«
Sogovornik je s kolegi lokacijo po drugi poti zaman poskušal doseči dan kasneje, 28. decembra; aktivisti so se z avtomobilom zagozdili v blatu. Prvo lokacijo pa so dosegli nevladniki organizacije No Name Kitchen, ki so tam našli truplo 15-letnika. Ob njem so videli odtise pasjih šap in policijskih škornjev. Dokaze so aktivisti objavili tudi v spletnem poročilu o tragediji.
Aktivist se je istega dne napotil proti drugemu kraju, kamor sta se medtem premaknila mladoletna begunca, ki sta truplo pustila za seboj. »Tudi tu smo naleteli na truplo, ki je ležalo ob gozdni stezi, po kateri vozijo avtomobili. Policisti so mladeniča pustili umreti,« je bil neposreden študent, ki je dodal, da so ga policisti prisilili, da je truplo kar na ramenih odnesel do policijskega avtomobila in ga vrgel v prtljažnik. A najhujše je bilo zanj odkritje 29. decembra.
»Tretji mladenič, ki je videl umreti prijatelja, je hodil dalje. Preden bi umrl, je z nami delil GPSkoordinate. Do njega smo prišli prepozno: truplo je ležalo v luži snega in krvi, zveri so odtrgale in požrle glavo in nogo trupla,« nam je nevladnik zaupal srhljivo izkušnjo. Tudi tokrat so po njegovih besedah na kraj najdbe trupla prihrumeli žandarji, le da so v prtljažnik stlačili aktiviste. Odvedli so jih na policijsko postajo in jih več ur izpraševali. »Policija je razširila laž, da so v gozdu umrli trije tridesetletniki. To sploh ni res. Fante, stare med 13 in 15 let, so prepoznale tudi njihove družine,« je opozoril pričevalec. »Bolgarske oblasti so nam očitale, da smo preprečevali reševanje fantov v gozdu. Laž. Begunci so umrli, ker jih je policija zapustila v snegu,« je poudaril.