Ko se je ugibalo o nuklearki v Tržiču

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o ugibanjih, da bi v Tržiču zgradili jedrsko centralo. Članek je bil objavljen v petek, 27. februarja 2009.

TRŽIČ - Ali res Italija načrtuje jedrsko centralo v Tržiču? Vprašanje je postalo aktualno, potem ko je Silvio Berlusconi pred kratkim napovedal gradnjo štirih nukleark na državnem ozemlju. Nekatere dežele so to možnost že zavrnile, druge pa pokazale pripravljenost za nuklearke, med katerimi naj bi bila tudi Furlanija-Julijska krajina. Po nekaterih ugibanjih naj bi kot možno lokacijo ene od central omenjali tudi Tržič.

To možnost zavrača domači župan Gianfranco Pizzolito, predsednik FJK Renzo Tondo pa o tem ne ve ničesar. Tondu se bi zdelo vsekakor smotrneje, da bi Italija in FJK aktivno sodelovali pri podvojitvi reaktorja jedrske centrale v Krškem, za kar se menda zavzema tudi minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola.

Tondova stališča niso prepričala goriških deželnih svetnikov Demokratske stranke Franca Brusse in Giorgia Brandolina. Po njunem mnenju Tržič res ni primeren za jedrsko nuklearko (kot možni lokaciji se govori o območju elektrarne ENEL), zato bi morala Dežela brez oklevanja zavrniti Berlusconijev predlog, če seveda sploh obstaja. Namesto siljenja v nuklearno energijo bi morale pristojne oblasti izvesti načrtovano preosnovo tržiške elektrarne na premog.

Zadeva že odmeva tudi v Sloveniji. Poslanec vladajoče stranke Socialnih demokratov (SD) Luka Juri je na vlado naslovil poslansko pobudo, s katero jo poziva k spremljanju načrtov, ki sta jih objavili Italija in Francija glede sodelovanja pri gradnji najmanj štirih novih jedrskih elektrarn v Italiji. Kot ena od možnih lokacij se omenja Tržič. Kot v pobudi navaja Juri, sta med tistimi, ki sta takoj ponudili pripravljenost za postavitev ene od jedrskih elektrarn, tudi Sloveniji najbližji deželi Veneto in Furlanija-Julijska Krajina.

Juri temu glede na geopolitični položaj in gosto poseljenost območja osebno ostro nasprotuje. Zato v poslanski pobudi poziva slovensko vlado, naj čimprej stopi v stik z italijansko stranjo in vzpostavi stalen dialog tudi na tem področju, saj bi po njegovem prepričanju morala biti Slovenija vključena kot sogovornica.

»Hkrati seveda to pomeni, da bomo to težko storili, ne da bi Italiji dovolili, da postane sogovornik tudi pri naši nameri o izgradnji drugega reaktorja NE Krško,« navaja Juri, ki to nenazadnje ocenjuje kot pozitivno, saj bo omogočilo oblikovanje skupne politike na tem področju.

Da je potrebno sodelovanje sosednjih držav - Slovenije, Hrvaške in Italije - glede energetske in okoljske strategije severnega Jadrana, meni tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj slovenskega Državnega sveta. Komisija je podprla peticijo Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!, ki jo je svetu naslovila koalicija nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega terminala v Kopru in kjerkoli v Sloveniji, so sporočili iz Mestne občine Koper, ki jo vodi župan in državni svetnik Boris Popovič.