Ko je Barack Obama (prvič) zaprisegel

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o zaprisegi Baracka Obame. Članek je bil objavljen v sredo, 21. januarja 2009.

WASHINGTON - ZDA se danes soočajo s številnimi realnimi izzivi. Z njimi se ne bomo soočili na lahek način in na hitro, ampak bomo nanje odgovorili, je v govoru po zaprisegi pred milijonsko navdušeno množico, ki se je zbrala v Washingtonu, dejal Obama. Svetu je Obama še sporočil, da je Amerika znova pripravljena voditi.

Inavguracijska svečanost na zahodni strani kongresne palače se je začela z nagovorom demokratske senatorke iz Kalifornije Dianne Feinstein, ki je izpostavila zgodovinskost včerajšnjega dne in zavezanost upanju, ki ga pooseblja Obama. Pastor Rick Warren, ki ga je Obama izbral kljub nasprotovanju homoseksualnih skupin, je opravil uvodno molitev, nato pa je soul legenda Aretha Franklin zapela “My Country ‘Tis of Thee”.

Prvi je položil roko na sveto pismo podpredsednik ZDA Joe Biden, ki ga je na položaj zaprisegel najstarejši vrhovni sodnik John Paul Stevens. Nato je na sveto pismo, ki jo je za enako slovesnost uporabil že republikanec Abraham Lincoln, na stopnicah kongresne palače pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Johnom Robertsom zaprisegel še Obama.

Pri tem je Obama izrekel besede, ki jih ponavljajo predsedniki vse od 30. aprila 1789, ko je v New Yorku, takratni prestolnici ZDA, prisegel prvi predsednik George Washington. »Svečano prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in bom po najboljših močeh ohranjal, ščitil in branil ustavo ZDA. Naj mi Bog pomaga,« je dejal Obama, ki se mu je pri izreku teh besed sicer nekoliko zataknilo.

Pred slovesnostjo so na oder prihajali nekdanji predsedniki. Jimmy Carter je dobil glasen aplavz, nekdanji predsednik George Bush starejši podobnega, pri Billu Clintonu je množico zajelo navdušenje, pri Bushu mlajšemu pa glasno neodobravanje z vzkliki »Kaj delaš tu?, Pojdi domov! 4500 mrtvih v Iraku! Uničeno gospodarstvo!«. Ko je bil napovedan Obama, pa je bilo povsem obratno. Premraženi obiskovalci so izkoristili priložnost, da se z aplavzom tudi malce pogrejejo, saj je ob temperaturi pod ničlo pihal tudi veter.

Obama velja za odličnega govornika, zato so bila močna pričakovanja, ali bo prekosil nekdanje predsednike, kot sta bila John F. Kennedy in Franklin Delano Roosevelt, o čemer bo še tekla beseda. Obamov govor je bil v skladu s pričakovanji posvečen upanju v boljšo prihodnost, do katere se pride s trdim delom, prav tako pa je napovedal prekinitev s preteklostjo in spremembe v notranji ter zunanji politiki.

»ZDA se danes soočajo s številnimi realnimi izzivi. Z njimi se ne bomo soočili na lahek način in na hitro, ampak bomo nanje odgovorili«, je dejal Obama. 44. predsednik ZDA je izpostavil veličino svoje države in zatrdil, da ta ni darilo, temveč si jo je potrebno zaslužiti.

Spregovoril je o nalogah administracije in dejal, da ne gre za vprašanje, ali je vlada dovolj velika ali majhna, ampak, če deluje in uspešno odgovarja na potrebe državljanov.

Povedal je, da je potrebno izbrati upanje namesto strahu in enotnost namesto konflikta in nesoglasij, da se premaga huda gospodarska kriza. Posebej je poudaril, da je čas za prenehanje “otročarij” in ščitenja ozkih interesov ter odlašanja z neprijetnimi odločitvami. »Od danes naprej se moramo pobrati, otresti prah in začeti z delom,« je dejal Obama ob burnem aplavzu množice, ki se je vila 3 kilometre nazaj do Lincolnovega spomenika na koncu travnika National Mall.

Glede zunanje politike je Obama ponudil roko muslimanom in pozval k iskanju nove poti na temelju skupnih interesov ter spoštovanja. Vendar pa je tudi opozoril vse tiste voditelje, ki iščejo spopade in valijo krivdo za težave na zahodne družbe. Tistim, ki se držijo oblasti s korupcijo in prevaro in zatiranjem opozicije je sporočil, da so na napačni strani zgodovine, vendar pa so jim ZDA »pripravljene ponuditi roko, če odprejo svojo pest«. »Od nas se sedaj zahteva novo obdobje odgovornosti,« je dejal Obama in dodal, da ni dvoma, da so ZDA sredi krize.

»Smo v vojni proti mreži nasilja in sovraštva. Naše gospodarstvo je hudo oslabljeno, kar je posledica pohlepa in neodgovornosti nekaterih, vendar pa tudi kolektivne nezmožnosti za težke izbire,« je povedal Obama in opisal, kaj vse teži Američane - od propadanja hipotek, izgube delovnih mest, propadlih podjetij, predragega zdravstva, ki ni dostopno vsem, slabe šole, in neučinkovito izkoriščanje ter poraba energije.

Obama Busha ni kritiziral in se mu je zahvalil za službo domovini ter velikodušno pomoč v času tranzicije. Vendar pa je v napovedi, kaj namerava izboljšati, jasno kritiziral predhodnikovo politiko. Množica v Washingtonu pričakuje od Obame veliko, čeprav se vsi strinjajo, da ne bo lahko. Scott Williams, po rodu iz New Hampshirea je med drugim dejal, da pričakuje več denarja za znanost in njeno depolitizacijo. James Campbell iz Alabame pa ni razmišljal o prihodnosti, ampak je povedal, da ga trenutno zanima le veselje ob prisegi prvega temnopoltega predsednika. Takšnega mnenja je bila večina drugih premraženih, vendar veselih udeležencev zgodovinskega dogodka, ki so napovedovali rajanje pozno v noč.

Obama in Biden sta se po slovesnosti na kongresnem griču potem kasneje odpravila skupaj s številnimi nastopajočimi od srednješolskih skupin do vojaških godb, po aveniji Pensilvanija proti Beli hiši, kjer bo naslednja štiri leta stanoval Obama. Biden ima uradno podpredsedniško rezidenco daleč stran v Nacionalnem observatoriju. Včeraj je bilo veselo, danes pa bo potrebno zavihati rokave. (sta)