»Srečen sem kot psiček, sploh ker so me za osebnost izbrali Primorci, pa uradno sploh nisem eden od vas. Sem migrant, azilant, doma sem v Beljaku, Krminu, Trstu, Kopru, Dutovljah ...,« nam je včeraj po telefonu pripovedoval Milan Rakovac. »Osebnost Primorske, to je zame najlepša nagrada, Nobelova v mojem mikrokozmosu.«
Istrski književnik Milan Rakovac je pred 20 leti na pogrebu prijatelja Fulvia Tomizze v Materadi umaškemu županu Vladu Kraljeviću predlagal srečanja, s katerimi bi negovali in krepili svobodnega duha pokojnega pisatelja. Ob njem so bili še Nelida Milani Kruljac, Ciril Zlobec in Ulderico Bernardi. Dogovorili so se v nekaj minutah in že naslednje leto pripravili srečanje Tomizza in mi, pozneje preimenovano v Forum Tomizza. Trst, Koper in Umag so v naslednjih letih pomagali povezovati Irena Urbič, Patrizia Vascotto, Neven Ušumović ... Rakovac je seveda grmel tudi na jubilejnem, 20. Forumu Tomizza, a pravi, da je krmilo pravočasno prepustil drugim: »Odlično se počutim kot abdicirani kralj, ki ni v zaporu.«
Več v članku Andraža Gombača v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.