Kje smo pri izvajanju zaščitne zakonodaje v FJK?

Prihodnjega 12. in 19. novembra bo na sedežu deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine potekala tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine, na kateri bodo podali obračun dosedanjega izvajanja deželnih in državnih zaščitnih določil v FJK, vidne prisotnosti slovenščine, pa tudi delovanja Centralnega urada za slovenski jezik in večjezičnega šolanja v Kanalski dolini, govor pa bo tudi o predlogu deželne jezikovne politike za slovenščino.

Konferenco, ki ji bo mogoče slediti bodisi v živo (za to bosta potrebna predhodna prijava in covidno potrdilo) kot po spletu, so danes dopoldne v prostorih deželnega sveta FJK v Trstu predstavili koordinator konference, deželni svetnik Igor Gabrovec, dalje deželni odbornik, pristojen za manjšine, Pierpaolo Roberti, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Ksenija Dobrila in Walter Bandelj.

Deželna konferenca, je bilo med drugim rečeno, ne želi biti le običajna obveznost, ki jo predvideva zakonodaja, ampak preverjanje trenutnega stanja glede izvajanja zaščitne zakonodaje, da se stvari popravijo tam, kjer se ugotovijo pomanjkljivosti in da se za to ugotovijo primerni ukrepi. Pri tem gre upati, da bo opravljenim analizam sledilo tudi konkretno izvajanje, je bilo slišati.

Na prvem srečanju konference 12. novembra z začetkom ob 14.30, bodo udeleženci prisluhnili poročilom o stanju na petih področjih: Adriana Janežič bo podala poročilo o izvajanju določil deželnega zaščitnega zakona št. 26 iz leta 2007, pri čemer bo govor tudi o zaščiti rezijanščine in jezikovnih različic v Benečiji in Kanalski dolini ter o vprašanju zastave slovenske narodne skupnosti. Maja Mezgec bo podala poročilo o večjezičnem šolanju v Kanalski dolini, Zaira Vidau o vidni dvojezičnosti oz. izvajanju določb iz 10. člena državnega zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, Matejka Grgič in Fedra Paclich o delovanju Centralnega urada za slovenski jezik, Devan Jagodic, Sara Brezigar in Matejka Grgič pa bodo poročali o konceptu deželne jezikovne politike za slovenščino. Referati naj bi bili že od 5. novembra na voljo na spletni strani Dežele.

O poročilih bodo potem razpravljale delovne skupine, ki bodo v drugem delu konference, 19. novembra, prav tako z začetkom ob 14.30, posredovale svoje zaključke. Skupine, ki naj bi štele okoli deset članov vsaka, bodo vodili Marco Jarc in Tamara Blažina (ocena izvajanja deželne zaščitne zakonodaje), Igor Jelen in Živa Gruden (zaščita rezijanščine in večjezični pouk v Kanalski dolini), Jakob Leopoli in Livio Semolič (vidna dvojezičnost) ter Fulvia Premolin in Martin Lissiach (delovanje Centralnega urada za slovenski jezik in koncept deželne jezikovne politike).