»Kdor je govoril slovensko, čeprav je bil italijanski državljan, je bil pod fašizmom manj vreden,« meni novinar Corriere della Sera Aldo Cazzullo. V današnji rubriki pisem uredništvu v milanskem dnevniku se novinar čudi, kako se lahko minister v sedanji vladi ne ima za antifašista, kar bi se njemu zdelo logično in normalno. »Da nek minister pravi, da ni antifašist,« se lahko dogaja le v Italiji, piše Cazzullo.
Prepričan je, da italijanska ustava sloni na antifašizmu, pri čemer citira njen tretji člen, ki pravi, da so vsi državljani enaki pred zakonom ne glede na njihov spol, raso, jezik, vero, politično prepričanje in družbeni stan. To je v kričečem nasprotju s fašizmom, ki je, tako Cazzullo, temeljil na neenakosti državljanov oziroma podložnikov. »Moški so več veljali kot ženske, belci kot temnopolti in tisti, ki so govorili italijansko so bili več vredni od državljanov, ki so govorili nemško, ladinsko ali slovensko. Katoličani so za fašiste veljali več kot pripadniki judovske vere, fašisti kot antifašisti, v resnici so bili bogati več vredni od revežev,« pravi še Cazzullo.
Fašizem se po njegovem ne bo vrnil, ampak to ne pomeni, da v Italiji ni več fašistov ter tistih, ki o fašizmu nimajo slabega mnenja in ga zato nočejo obsojati. Taki ljudje so po novinarjevi oceni tudi v vladi Giorgie Meloni.