Karantena Janka Petrovca

Za dopisnika RTV Slovenija Janka Petrovca je nedavna pandemija pomenila »delovno karanteno«, saj je vsak dan in po večkrat na dan poročal o tragični razmerah v Italiji. Nekdanji član ansambla Slovenskega stalnega gledališča je o svoji vtisih, doživetjih in reportažah napisal knjigo Karantena. Rim, ki bo v kratkem izšla pri novomeški založbi Goga. O knjigi in o svojem dopisniškem delu v Italiji je Petrovec pripovedoval Patriciji Maličev v intervjuju v današnji Sobotni prilogi Dela.

»Jaz mislim, da je ena od mojih dopisniških nalog tudi v tem, da ljudem ponudim možnost, da spremenijo svoja stališča, ne da bi jim jaz to vsiljeval - da razumejo več, kot so razumeli doslej. Tega pa ne narediš z odgovarjanjem na osnovna novinarska vprašanja. Ti moraš najti pot, da neko vzdušje pripelješ med ljudi, pa če je to veselje, če je to radost, če je to stiska. Veste, saj eni bodo vedno znova to odklonili. Ampak saj nikogar ne silim, da bi moral iti za menoj,« meni Petrovec. »Jaz mislim, da sem s tem gledalcu, ki je občutljiv, ponudil možnost, da začuti trpljenje sočloveka, čeprav je ta nekje daleč. S tem se njegov svet poveča - ko začuti trpljenje nekoga drugega, ljubezen nekoga drugega, radost njegovo. Da to ni neki svet tam zunaj, neka Italija, ki se me ne tiče. Seveda se te tiče: vsak drugi svet govori tudi o tvojem svetu, samo slišati ga je treba,« je novinar opisal svoj obisk v kraju Amatrice v srednji Italiji, ki ga je zelo prizadel potres.