Kanalska dolina bi lahko postala vinorodni okoliš

V svetu se vse bolj izpostavlja pomen varovanja okolja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajine. K temu lahko pripomorejo tudi trajnostne oblike kmetijstva, ki jih med drugim spodbuja tudi Evropska unija. Številne priložnosti sonaravnega razvoja nudi tudi vinogradništvo, ki se še posebno v zadnjih letih tudi zaradi podnebnih sprememb v celem svetu premika v višje lege, v Južni Ameriki celo do 3000 metrov nadmorske višine. S primernimi oziroma z novimi tolerantnimi in toplotno bolj odpornimi vinskimi sortami je namreč razvoj te kmetijske panoge mogoč tudi v goratem območju, dodano vrednost pa predstavlja dejstvo, da potrebujejo take sorte, ki so rezultat različnih križanj, manj škropljenja in so torej okolju prijazne.

Vse to je v Furlaniji - Julijski krajini potrdil tudi čezmejni projekt Biovitis, ki so ga izvedli v okviru programa Interreg Italija - Avstrija 2014-2020 oziroma s pomočjo sredstev, namenjenih projektom Leader (po pristopu CLLD oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost) v sklopu celostne čezmejne strategije HEurOpen lokalnih akcijskih skupin koroške regije Šmohor (Hermagor), iz Karnije (Euroleader) in Kanalske ter Železne doline (Openleader). Vodilni partner je bilo kmetijsko podjetje Johanne Hebein iz Ovčje vasi, sodelovala pa sta še podjetje Roberta Baldovina iz Fornija di Sotto in šmohorski sedež Koroške kmetijske zbornice (Landwirtschaftskammer Kärnten - Bezirksstelle Hermagor).

Skupni cilj je bil zbrati čim več podatkov - fenoloških, o tolerantnosti na različne bolezni, kot so oidij, peronospora, črna pegavost in botritis, vplivih geografskega okolja, predvsem podnebja oziroma sončne svetlobe, količine padavin in temperature zraka -, da bi ugotovili, katere sorte lahko najboljše uspevajo v višjih legah, pridobljeno znanje pa deliti z drugimi. Na tak način bi ustvarili nova delovna mesta, spodbudili predvsem mlade, da se preizkusijo na tem področju, in prispevali k trajnostnemu razvoju lokalnega gospodarstva z nišnimi proizvodi, kmetijstvo in tudi vinogradništvo pa je lahko tudi pomembna dopolnilna dejavnost.

Opravljeno delo in rezultate v vinogradih v Forniju di Sotto (na 865 m nadmorske višine), Ovčji vasi (na 780 m) in Krnici (na 632 m) oziroma Mandorfu (na 760 m) na Koroškem, so predstavili na konferenci v Ukvah. Vodil jo je Rudi Bartaloth kot predstavnik podjetja Johanne Hebein.

Kar zadeva našo deželo, so na srečanju podali primerjavo med vinogradoma v Ovčji vasi, kjer so prve trte zasadili leta 2019, in Forniju di Sotto, kjer so začeli prej in med drugim že nastaja mreža šestih podjetij, ki so pripravljena vlagati v razvoj vinogradništva na tem območju in načrtujejo odprtje kleti ter zasaditev trt na 1,5 hektarja površin na leto v naslednjih petih letih. V obeh primerih so v lanskem letu škropili le dvakrat, grozdje pa se je razen izjem izkazalo kot zelo zdravo. (T.G./N.M.)

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.