Je član narodne skupnosti samo, kdor je slovenskih korenin?

Je pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji samo kdor je slovenskih korenin ali tudi kdor teh korenin nima oz. jih ima le delno, je pa zaključil šolanje na šolah s slovenskim učnim jezikom in je dejaven v slovenskih društvih in organizacijah? Za predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenijo Dobrila velja drugi odgovor, kot ugotavlja v dopisu, ki ga je preteklega 3. maja naslovila na ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in direktorico Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije Barbaro Leder, v katerem opozarja na zavrnitev prošnje za dodelitev štipendije za študij v Sloveniji dvema dekletoma, menda zaradi tega, ker naj ne bi imeli slovenskih korenin.

Do dogodkov, na katera opozarja predsednica SKGZ, je prišlo septembra lani in leta 2021. Takrat, piše Dobrila, sta bili na rednem razpisu zavrnjeni dve vlogi. »V obeh primerih je šlo za dve mladi dekleti, ki sta obiskovali slovenske šole v Italiji. Utemeljitev zavrnitve prošenj, po naših informacijah, se je nanašala na dognanje, da kandidatki naj ne bi bili pripadnici slovenske manjšine, v kolikor nimata slovenskih korenin,« piše v dopisu. Kot je za Primorski dnevnik potrdila Dobrila, sta obe kandidatki razpolagali s potrdilom, ki so ga jima pri SKGZ izdali na podlagi sodelovanja v organizacijah slovenske narodne skupnosti.

SKGZ, poudarja njena predsednica, smatra vse osebe, ki so zaključile slovensko šolo in so aktivno vključene v slovenska društva in organizacije, kot pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obstajajo različne stopnje narodne zavednosti, poleg tega je za ohranjanje narodne skupnosti ključno, da »pridobiva nove govorce slovenskega jezika, nove pripadnike, ki ob rabi manjšinskega jezika sprejemajo tudi naše identitetne vrednote in običaje. Brez slednjega manjšina dolgoročno ne more preživeti in se ohraniti kot skupnost,« opozarja Ksenija Dobrila. Zato upa, da bo Slovenija podprla ta prizadevanja in status pripadnika narodne skupnosti priznala vsem, ki so obiskovali ali obiskujejo slovenske šole v Italiji.

Na podlagi slovenskega zakona o štipendiranju se vsako leto pripravi razpis, kjer merila za ocenjevanje vlog določi Javni štipendijski sklad v sodelovanju z državnim organom, pristojnim za sodelovanje s Slovenci zunaj RS. V razpisu za študijsko leto 2022/2023 se med potrebnimi dokazili omenja tudi tisto »o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti oziroma pripadnosti slovenski narodni skupnosti«.

»S predsednico SKGZ smo se pogovorili takoj po prejemu pisma, s pravno službo na Uradu smo temeljito preučili besedilo letošnjega razpisa in zasnovali priporočila za popravke v prihodnjih razpisih, ki jih bomo v naslednjih dneh posredovali Javnemu štipendijskemu skladu,« je v izjavi zapisala državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Po njenih besedah se na Uradu zavedajo, da so skupnosti v sosednjih državah, tudi v Italiji, dinamične ter da se je treba »spremembam prilagajati, biti odprti ter vedno ravnati tako, da manjšino krepimo, jo podpiramo in ji pomagamo. Še posebej to velja, ko gre za vprašanja, ki zadevajo mlade,« je še zapisala Humar.