Jamski lovci na netopirje koronaviruse

Človek je na koronaviruse postal pozoren šele leta 2003, ko je v Aziji izbruhnila epidemija obolenja akutnega sindroma oteženega dihanja (sarsa), ki ga eden teh virusov povzroča. Pred tem se je z njimi ukvarjala le peščica raziskovalcev, ki so v 60. letih prejšnjega stoletja odkrili dva koronavirusa na človeku; to je bilo tudi vse, veljali so za večinoma nenevarne. Mnogo več izkušenj s temi virusi ima nek drug sesalec, ki jih zaradi svojih čisto posebnih značilnosti nosi v sebi že od pradavnine – milijone let, bržkone še iz časov, ko človeka ni bilo na spregled. To je netopir. Leteči sesalec bi nam lahko pomagal razkriti, kako naj se obvarujemo pred novimi podobnimi izbruhi.

Biologi čikaškega Field Museuma so denimo v reviji Science Reports objavili članek, v katerem navajajo rezultate primerjav med 36 različnimi vrstami netopirjev z zahodnih obal Indijskega oceana. Ugotovili so, da ima vsaka skupina netopirjev svoje edinstvene vrste koronavirusov, ki so se z njimi razvijali v tisočih in milijonih let. Marsikaj je pri tem sicer še neraziskanega.

Znanstveniki so že pred tem dognali, da nosijo netopirji v sebi več virusov kakor drugi sesalci (v Afriki med drugim tudi smrtonosni virus ebola), to pa predvsem zaradi svojega stresnega življenjskega sloga: »Ker gre za leteče sesalce, je njihov organizem podvržen velikemu stresu, ki bi navadno generiralo odgovor imunskega sistema. Da bi se s tem primerno soočili, so svoj imunski sistem nekoliko ublažili, kar je po drugi strani privedlo do tega, da lažje privlačijo viruse in jim obenem uspeva sobivati z večjimi virusnimi obremenitvami,« pravi Peter Daszak, predsednik nevladne organizacije EcoHealth Alliance, ki ga predstavljajo kot »lovca na viruse«. Ravno (pre)močni odziv človekovega imunskega sistema nam tačas povzroča največje težave: od tod hude pljučnice pri covidu-19.

Kot piše v članku, ki ga je včeraj objavil ameriški CNN, je Daszag v zadnjih 10 letih z drugimi raziskovalci obiskal 20 držav po svetu, kjer je v jamah iskal netopirje, prenašalce virusov – predvsem koronavirusov.Glavni cilj operacije Predict, pri kateri sodeluje več ameriških znanstvenih institucij, je preprečiti pandemije, kakršna je tista, ki v teh mesecih razsaja po svetu.

Največjo pozornost so lovci na viruse v teh letih namenili obsežnemu jamskemu sistemu v jugozahodni kitajski provinci Yunnan, v tamkajšnjem kraškem podzemlju. Kot piše novinarka Julie Zaugg, se raziskovalci v jame odpravijo oblečeni v kombinezone in z zaščitnimi maskami, podobno kot je v tem času opravljeno osebje naših bolnišnic. Ob vhodu v jamo nategnejo mreže in počakajo na sočni zaton. Takrat prileti iz jame na tisoče netopirjev: nekatere ujamejo v mreže in jih previdno anestezirajo. Sledi odvzem krvi iz krilne žile, nakar vzorce (vključno z iztrebki in urinom) analizirajo.Rezultate uvrstijo v prosto dostopno podatkovno bazo o živalskih virusih po svetu.

»Zbrali smo več kot 15.000 netopirjih vzorcev in identificirali okoli 500 novih koronavirusov,« je povedal Daszag, ki ocenjuje, da bi lahko netopirji prenašali do 15.000 različnih koronavirusov. V tem posebnem trenutku pa je najzanimivejši med vsemi vzorci predvsem eden. V Yunnanu so ga na podkovnjaku (netopirju s posebno kožno strukturo okoli nosnic, ki je v obliki podkve, na sliki) našli leta 2013, zdaj pa se je izkazalo, da je njegov DNK za dobrih 96 odstotkov enak virusu, ki povzroča bolezen covid-19.To je ugotovil virolog Shi Zhengli iz virološkega instituta v Wuhanu, ki je covid-19 primerjal s 500 vzorci v omenjeni podatkovni bazi. Kaže, da je šlo leta 2013 za prednika zdaj najslavnejšega koronavirusa, 3,8-odstotno razliko v genomih pa gre po vsej verjetnosti pripisati zaenkrat neznani živali, ki je virus prenesla z netopirja na človeka. »Vmesni element«, ki bi človeka lahko okužil na območju zloglasne wuhanske tržnice, ostaja skrivnost. Med možne kandidate uvrščajo luskavca, simpatičnega sesalca z luskastim oklepom.

Čeprav so morali lovci na viruse prav zaradi pandemije prekiniti dejavnost, se želijo čim prej vrniti v jame, da bi se posvetili ravno iskanju odgovorov o virusu, ki je prizadel človeške dejavnosti na različnih celinah. Raziskave na netopirjih bi lahko pripomogle k razvijanju cepiva proti novemu koronavirusu (v krvnih vzorcih so namreč tudi protitelesa), poleg tega pa – tako upajo – k preprečitvi novih pandemij.

ONI NISO KRIVI!
Čeprav sami sobivajo z najrazličnejšimi virusi, netopirjev različnih vrst ne gre obtoževati in se jih tudi ni treba bati. Ti sesalci so koristni, saj med drugim prenašajo cvetni prah in omejujejo mrčes, posebno jim teknejo komarji.Izbruhov raznih epidemij – od sarsa do ebole in covida-19 – pa vsekakor niso zakrivili oni. »Če človek ne bi posegal v habitat netopirjev, jih lovil in jedel, se ti virusi med nami ne bi pojavljali,« je prepričan raziskovalec Peter Daszag.