Predlog ustavne spremembe za zagotovitev izvolitve slovenskega poslanca, ki ga je vložila senatorka Tatjana Rojc, je za slovensko manjšino zelo pomemben. Prvič, ker ponuja rešitev za izvolitev parlamentarca, s katero se lahko strinjamo ali ne, in drugič, ker odpira vedno aktualno politično vprašanje, o katerem obstajajo v manjšini zelo različna gledanja.
V zvezi s predlogom senatorke Rojc se je oglasil nekdanji furlanski parlamentarec Lodovico Sonego, ki ima dva velika pomisleka nad predlogom slovenske senatorke: prvi zadeva način izvolitve slovenskega poslanca, drugi pa skladnost oz. neskladnost njenega predloga z ustavnimi načeli. Nekdanji senator ter deželni svetnik in odbornik se sprašuje, kdo bi pravzaprav volil ter izvolil slovenskega poslanca ter kdo bi lahko kandidiral za takšen zajamčen parlamentarni mandat. Po njegovem bi se Italija ne smela zgledovati po Sloveniji, »kjer tamkajšnja italijanska manjšina, kljub zajamčenemu poslancu, izumira.«
Zelo kritična do ustavnega predloga senatorke Rojc sta Comitât pe autonomie e pal rilanç dal Friûl (Odbor za avtonomijo in razvoj Furlanije) in gibanje Patrie Furlane (Furlanska domovina), ki ocenjujeta, da smo priča pravemu političnemu udaru DS na račun furlanske jezikovne skupnosti. Zakonski predlog slovenske predstavnice je po njihovem popolnoma neustaven, ker ustvarja diskriminacije med Slovenci in Furlani in tudi med z zakonom 482 priznanimi jezikovnimi manjšinami v Italiji (skupno jih je dvanajst).