Italija spoznava slovenske antifašiste

V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.

V zvezi z Mikuletičevo knjigo je Lorentini, sicer urednik spletnega arhiva taborišča v Casoliju, mudil v Trstu in v Ljubljani. V Trstu je obiskal uredništvo Primorskega dnevnika in Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Tam si je s pomočjo zgodovinarja Štefana Čoka ogledal hranjeno Mikuletičevo zapuščino ter proučil dokumente, ki bodo še kako prišli prav za njegove raziskave.

V srednjo Italijo so fašisti deportirali tudi slovenskega akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja, ki je bil pred Casolijem (pokrajina Chieti) interniran v bižnjem Corropoliju (Teramo). Umetnik, ki je bil prej sošolec in nato pomočnik padlega tigrovskega voditelja Danila Zelena, je upodobil vsakdanje življenje v deportaciji, nekatere njegove slike hranijo v ljubljanskem Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V muzeju je Lorentinija sprejela kustosinja Tina Fortič Jakopič, ki mu je pokazala tudi nekatere manj znane Ravnikarjeve slike iz Casolija ter o življenju internirancev.