Italija ostala praznih rok, biogoriva ne bodo izjema

Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni se je z zasedanja Sveta EU vrnila z dolgim nosom, ki pa ga je sprva s pomirjujočimi izjavami zelo spretno prikrivala. Namesto obljubljenega koraka naprej na področju zaustavitve migrantskega vala v Sredozemlju je namreč od evropskih partnerjev izsilila le nekaj splošnih izjav, za domačo nalogo pa so ji naložili nujno pohitritev izvajanja projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, s katerimi Italija močno zamuja. Nekaj pa naj bi ji vseeno uspelo: dosegla naj bi možnost začetka pogovorov o vključitvi biogoriv med dovoljena goriva, ki bi lahko tudi po letu 2035 poganjala motorje na notranje zgorevanje.

V soboto pa je premierka doživela hladen tuš, saj kaže, da jo je Berlin prehitel po desni in uveljavil svoje. Nemška vlada in Evropska komisija sta namreč dosegli dogovor, po katerem bodo (zaenkrat) izjema le sintetična goriva, poznana tudi kot e-goriva, za kar si je sicer Nemčija že od sprejetja evropske uredbe prejšnji mesec glasno prizadevala.

»Z Nemčijo smo dosegli dogovor o prihodnji uporabi e-goriv v avtomobilih,» je na družbenem omrežju Twitter v soboto zapisal izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Švedsko predsedstvo Svetu EU je nato sporočilo, da bo pripravo standardov glede ogljikovega dioksida pri avtomobilih dodalo na dnevni red ponedeljkovega zasedanja namestnikov članov odbora stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju, in sicer z namenom, da bi zakonodajo pristojni ministri sprejeli na srečanju v torek.

Uradnih izjav ali čivkov s strani evropskih institucij ali predstavnikov o biogorivih pa ni bilo, kar pomeni, da Meloni s svojim predlogom ni prepričala. V možnost uspešnega razvoja in kasnejše uvedbe teh novodobnih in bolj zelenih goriv je doslej močno verjel tudi okoljski minister Gilberto Pichetto Fratin, saj bi bila prilagoditev novim pravilom za italijansko avtomobilsko industrijo izvedljiva.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.