Namera italijanske vlade o odstopu od projekta nove svilne poti je bila v zraku že od poletja, pred štirimi dnevi pa je Peking prejel tudi uradni dopis, v katerem je italijanska stran potrdila, da ne bo obnovila štiriletnega sodelovanja v gospodarskem projektu En pas, ena cesta. Ta predvideva milijardne investicije v infrastrukturo po celem svetu z namenom okrepitve trgovskih povezav, vendar ravno zaradi morebitnega kitajskega vpliva na tuja gospodarstva so bile zahodne države do projekta, ki je nastal leta 2013, precej zadržane.
Italija se je za sodelovanje v novi svilni poti odločila v času prve vlade Giuseppeja Conteja leta 2019 (z navezo G5Z-Liga), in sicer kot edina država skupine G7, kar je povzročilo burne odzive, med drugim v ZDA. Odnos do Kitajske pa se je z leti spremenil, najprej v času drugega Contejevega mandata in nato, še bolj, v času vlade Maria Draghija. Splošno mnenje evropskih držav je bilo, da projekt ni tako ugoden kot se zdi na prvo žogo, s političnega vidika pa je po začetku vojne v Ukrajini, do katere ima Peking po mnenju zahodnih držav preveč dvoumno držo, postal zelo kočljiv.
Italijanska vlada sicer napoveduje, da bo še naprej krepila gospodarske odnose s Kitajsko. Zunanji minister Antonio Tajani je na septembrskem obisku v Pekingu obljubil močno okrepitev izvoza italijanskih izdelkov, čeprav italijanska pristanišča zdaj skrbi, da se bo zaradi izstopa iz milijardnega posla zmanjšal pretovor blaga s Kitajske. To bojazen je v imenu KPI izrazil tudi nekdanji senator Stojan Spetič, saj je bil v dogovore o svilni poti leta 2019 aktivno vpet tudi Trst.
Novica o uradnem odstopu od svilne poti je prišla dan pred vrhom EU-Kitajska, na katerem bo govor o trgovinskih odnosih med stranema, okolju, človekovih pravicah in konfliktih v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu.