Islandci ne bodo več lovili kitov

Islandija se bo od leta 2024 odpovedala kitolovu. Čeprav so kiti za prebivalce tega otoka več stoletij predstavljali vir preživetja, je ta dejavnost danes manj pomembna in tudi manj dobičkonosna, zato se – glede na zgražanje sveta – ne izplača več. Tako pravi islandska ministrica za ribolov Svandís Svavarsdóttir, ki prihaja iz stranke Zelenih.

Leta 2023 kitolovskim podjetjem ne nameravajo obnoviti dovoljenj, je napovedala ministrica v dnevniku Morgunsbladid in spomnila, da je Islandija leta 2006 prenehala spoštovati mednarodni moratorij iz leta 1986, leto za letom pa je postajalo vse bolj jasno, da lov na morske sesalce za to otoško državo ni ključna dejavnost, saj se Islandija ponaša z raznolikim in uspešnim gospodarstvom. Poraba kitovega mesa pa upada tudi na Japonskem, v eni izmed treh držav na svetu, v katerih se še lovijo kiti v komercialne namene (tretja je Norveška), hkrati pa glavni uvoznici islandskega ulova, poroča agencija Ansa.

Islandija je morsko cono, v kateri je kitolov prepovedan, razširila, tako da morajo kitolovci s svojimi ladjami pluti vse dlje. Pandemija covida-19 pa jim je zadala hud udarec, saj so v letu 2021 zaradi koronskih ukrepov in gospodarskih težav ulovili vsega le en primerek.Japonska, Norveška in Islandija so od leta 1986, ko je na mednarodni ravni začela veljati prekinitev te dejavnosti, skupno ulovile 40.000 kitov. Japonska se je dolgo izgovarjala, da dopušča le lov v znanstvene namene, večkrat so se njene ladje spopadle z organizacijo Greenpeace, leta 2018 pa je Tokio izstopil iz mednarodne komisije za kitolov (IWC), ki je bila razglasila moratorij. Norvežani pa naj bi v letu 2019 pobili še več kitov kot Japonci, navaja Ansa.V nekaterih državah je kitolov dovoljen le za notranjo porabo. Na Aljaski je domačinom za lastne potrebe dovoljeno uloviti nekaj kitov na leto, tako kot na Ferskih otokih in Grenlandiji, ki spadajo pod okrilje Danske.