Glede ravnateljstev bo dežela upoštevala mnenje komisije za slovenske šole

Dežela Furlanija - Julijska krajina bo glede vprašanja združevanja ravnateljstev slovenskih šol v okviru oblikovanja deželne šolske mreže vzela na znanje mnenje, ki ga bo izrekla deželna komisija za slovenske šole, se pravi, da do krčenja števila ravnateljstev ne bo prišlo, če omenjena pristojna komisija ne bo dala povoljnega mnenja. To izhaja iz današnjega zaslišanja deželne odbornice za izobraževanje in delo Alessie Rosolen pred člani paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine.

Kot je Rosolen dejala novinarjem, gre za vprašanje dveh ministrskih uredb, glede katerih je bila dežela vedno zelo jasna: njena pristojnost je oblikovati šolsko mrežo na deželnem ozemlju, vendar predhodno mnenje in določitev načinov in kriterijev, ki se tičejo šol s slovenskim učnim jezikom ščitijo državna in mednarodna določila, uredbe predsednika republike in mednarodni akti o recipročnosti, glede katerih dežela ne more ukrepati, do določitve mora priti s predhodnim zaslišanjem pristojne komisije. Na pobudo dežele je pristojni oddelek na ministrski ravni že poskrbel za izdajo uredbe, s katero pristojni deželni šolski urad prosi za pridobitev mnenja pristojne komisije. »Mi bomo to vzeli na znanje, ker ni naloga dežele ukrepati glede odprtja ali zaprtja šol s slovenskim učnim jezikom, saj do tega pride z uredbo predsednika republike,« pravi Rosolen.

Predsednik paritetnega odbora Marko Jarc je bil izredno zadovoljen z jasnostjo odgovorov. »Zakonodaja je na tem področju izredno kompleksna in odbornica je jasno zagotovila, da do krčenja ravnateljstev ne bo prišlo, če komisija ne bo dala povoljnega mnenja,« je dejal novinarjem in dodal, da je rezultat današnjega zasedanja pomemben, ker se je prvič slišal jasen odgovor, da, če bo deželna komisija dala negativno mnenje, bo zadeva ustavljena.

Paritetni odbor je tudi zaslišal vodjo Centralnega urada za slovenski jezik Eriko Hrovatin glede podiplomskega izpopolnjevalnega programa s področja prevajanja pravnih besedil iz italijanščine v slovenščino in obratno ter podprl ponovno financiranje omenjenega programa, saj, kot pravi Marko Jarc, se večkrat opaža, da so v javnih upravah določene pomanjkljivosti pravilnega znanja slovenskega jezika in pravilnega prevajanja specifičnih terminov v slovenski jezik. Odbor bo tudi ponovno pisal vsem deležnikom, javnim upravam in koncesionarjem javnih storitev, ki so dolžni, da spoštujejo deseti člen zaščitnega zakona št. 38/2001 o vidni dvojezičnosti in bo skušal pridobiti, da se vidna dvojezičnost izvaja v polnosti, kar se doslej ni povsod zgodilo.