Fojbe in eksodus v italijanski kolektivni zavesti

85 odstotkov Italijanov oziroma oseb, ki so odgovorile na vprašanja, dobro ali vsaj v glavnih obrisih pozna polpretekla zgodovinska dogajanja v zvezi s povojnimi pogoji oz. fojbami in eksodusom z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Jugoslaviji, danes pa se nahajajo v Sloveniji in na Hrvaškem, le 15 odstotkov pa jih tega oz. dneva spomina na fojbe in eksodus ne pozna. Na to kaže raziskava, ki jo je za tržaški italijanski dnevnik Il Piccolo opravila anketna družba Swg in katere rezultate je dnevnik objavil včeraj.

Skoraj dvajset let po uvedbi dneva spomina na fojbe in eksodus, ki se ga bo obeležilo danes, je mogoče reči, da je ta problematika polnopravno prisotna v zgodovinski kolektivni zavesti italijanskega prebivalstva, izhaja iz raziskave, ki jo je za Piccolo komentiral raziskovalni direktor Swg Rado Fonda, objavljena pa so tudi stališča zgodovinarjev Raoula Pupa, Patricka Karlsena in Marte Verginella ter bivšega desničarskega poslanca Roberta Menie. Raziskava temelji na odgovorih osemsto polnoletnih oseb s stalnim bivališčem v Italiji med 2. in 4. februarjem. Med anketiranci jih je 27 odstotkov menilo, da so bile fojbe primer etničnega čiščenja, 20 odstotkov, da je šlo za Titov politični načrt priključitve Trsta k Jugoslaviji, 15 odstotkov, da je šlo za maščevanje za nacifašistične zločine, 12 odstotkov, da je šlo za tipično povojno obračunavanje, dva odstotka pa, da so si to izmislili politiki, medtem ko je 24 odstotkov odgovorilo z »ne vem«. Odstotki se vsekakor spreminjajo glede na politično prepričanje anketirancev. Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na strinjanje oz. nestrinjanje z nekaterimi trditvami: da so Italijani plačali za italijansko nasilje nad Slovenci in Hrvati, se je strinjalo 44 odstotkov anketirancev, 21 odstotkov se jih ni strinjalo, 35 odstotkov pa ni znalo odgovoriti; podobna razmerja dobimo pri trditvah, da so bili Italijani žrtve jugoslovanskega ekspanzionizma oz. da so bili Titovi partizani zločinci. 35 odstotkov ljudi pa se strinja s trditvijo, da so partizani prispevali k zmagi nad nacifašizmom in da so se z zločini omadeževali le nekateri. 25 odstotkov se jih s tem ni strinjalo, 40 odstotkov pa ni imelo odgovora. Še največ strinjanja – 64 odstotkov – pa je zabeležila trditev, da noben narod ni samo dober ali samo slab ter da morajo vsi priznati svojo krivdo in preseči zamere iz preteklosti: samo 14 odstotkov se s tem ne strinja, 22 odstotkov pa nima odgovora.

ČOK V DOMANIJU O VLOGI ŠOLE

V zvezi z vedenjem o zgodovini obmejnega območja je italijanski dnevnik Domani v torek objavil obširno razmišljanje tržaškega slovenskega zgodovinarja Štefana Čoka, ki se sprašuje, v kolikšni meri dijaki, ki obiskujejo naše kraje spomina, vedo o zapletenosti tukajšnje zgodovine oz. so izpostavljenosti mešanju pojmov v zvezi z dnevoma spomina na holokavst oz. na fojbe in eksodus. Pri tem ugotavlja na pomanjkanje sistematičnega in tudi mednarodnega obravnavanja tega zgodovinskega obdobja v šolah, kjer je veliko odvisno od občutljivosti posameznih profesorjev, čeprav gre za teme, ki so prisotne v učnih programih šol treh držav. Gre za izgubljene oz. neizkoriščene priložnosti, piše Čok, ki poudarja, da je za soočenje s tukajšnjo zgodovino potrebno imeti pogum se soočiti tudi z drugim in njegovim spominom ter znanje oz. učenje o teh dogodkih. To bi bilo potrebno za oblikovanje evropskih državljanov, ki so ozaveščeni o prihodnosti, zaključuje tržaški zgodovinar.