Dvojezičnost večkrat »dodatno delo«

Ustanove javne uprave se tradicionalno počasneje kot ljudje prilagajajo spremembam v družbi. To splošno prepričanje dokazujejo tudi primeri, o katerih redno poročamo, ko se pravicam pripadnikov jezikovnih manjšin iz neke ustaljene prakse ne zadosti kljub obstoječim zakonskim podlagam. Podobne misli je bilo slišati v sredo v Kopru na čezmejni konferenci o potrebah in dobrih praksah večjezičnega poslovanja v javni upravi.

Srečanje so s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori) organizirali partnerji čezmejnega projekta Interreg Italija - Slovenija CrossTerm (Čezmejna standardizacija institucionalne terminologije), katerega cilj je ravno izboljšati kakovost in učinkovitost jezikovnih storitev na čezmejnem območju, kjer sobivajo slovenščina, italijanščina in furlanščina.

Posebno zanimivo je bilo poročilo razprav v fokusnih skupinah za slovenski jezik v FJK. Na Tržaškem in Goriškem imajo prevajalci preveč dela, referenti na jezikovnih okencih pa niso vedno ustrezno usposobljeni za svoje delo. Drugače pa je na Videmskem, kjer jezikovni referenti opravljajo tudi druga dela, pretežno na področju turistične promocije, čeprav je delo jezikovnih okenc natančno opredeljeno in so financirana iz zaščitnega zakona.

Več v današnji (petkovi) izdaji Primorskega dnevnika