V letu 2020 je Furlanija - Julijska krajina štela 1.201.510 prebivalcev, pri čemer je v primerjavi z letom 2019 število prebivalcev upadlo za 4706 ljudi. Največji upad je bil na Videmskem, nekoliko manjši na Tržaškem, na Goriškem pa je prišlo do največjega porasta, medtem ko je na Pordenonskem stanje dejansko ostalo stabilno. To kažejo podatki italijanskega statističnega zavoda Istat o ljudskem štetju v FJK v letu 2020.
Na splošno je število prebivalstva zraslo le v 51 od 215 občin v FJK, v ostalih pa je nazadovalo, še zlasti je to prišlo do izraza v manjših občinah. K upadu je tudi prispevala pandemija covida-19, saj se je stopnja smrtnosti povečala od 11,8 na 13,6 od tisoč, na Tržaškem pa celo na 15,9 od tisoč. Prebivalstvo FJK pa se tudi stara, saj je srednja starost v letu 2020 znašala 47,4 leta, kar je za dve leti več od italijanskega povprečja, ki je znašalo 45,4 leta. Pri tem je s srednjo starostjo 62,6 leta najstarejša občina v FJK Dreka v Benečiji, ki je hkrati tudi najmanjša, saj je leta 2020 štela 99 prebivalcev.
Največja občina z nekaj več kot 200.000 prebivalci je bila Trst, za najbolj »moški« občini, kjer moška populacija izrazito prevladuje pred žensko, pa sta bili zopet slovenski občini na Videmskem Srednje in Tipana. Občina Dolina na Tržaškem pa ima primat občine z največjim porastom tujih državljanov v letu 2020. Drugače v FJK rahlo prevladujejo ženske, ki predstavljajo 51,2 odstotka celotnega prebivalstva.
V letu 2020 se je v FJK priselilo 7598 tujih državljanov oz. 7,1 odstotka več kot v letu 2019, vseh tujcev v deželi pa je bilo 114.863. Najmanj jih je bilo na Tržaškem in Goriškem, največ pa na Pordenonskem in Videmskem. 64,1 odstotka tujcev prihaja iz evropskih držav, 17,7 odstotka iz Azije, 13,4 odstotka iz Afrike in 4,7 odstotka iz Amerike. Po državljanstvu prevladujejo Romuni (22,2 odstotka), za njimi so Albanci (8,4 odstotka), državljani Srbije, Hrvaške in Kosova pa skupaj predstavljajo 11,9 odstotka tujcev.
Povečalo se je tudi število izobraženih ljudi z višješolsko oz. poklicno diplomo ter z univerzitetno oz. visokošolsko diplomo: prvih je bilo leta 39,5 odstotka, drugih pa 14,8 odstotka. Zmanjšalo se je tudi število prebivalcev z nizko stopnjo izobrazbe.
Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.