»Dimitrij je bil številka ena«

»Pred hotelom Alcron so se gnetli kozmopolitski in živčni ljudje, sredi gneče je samozavestno stal lep in eleganten moški, ki je z megafonom v roki prevajal novinarjem različnih narodnosti uradna sporočila nove oblasti. Dimitrij je bil prvi igralec tiste kaotične in zmedene predstave, v nekaj minutah sem ga slišal govoriti v vsaj pet jezikih, pozneje sem ugotovil, da jih je obvladal kar šest.« Tako se novinar Bernardo Valli spominja nedavno preminulega Dimitrija Volčiča, s katerim sta več desetletij delila poklicne in življenjske izkušnje, vse od tistega prvega srečanja leta 1968 v Pragi, ki so jo komaj zasedli sovjetski tanki. Volčiču je leto starejši Valli posvetil svojo tedensko kolumno v Espressu Dentro e fuori (Ven in zunaj), v kateri piše, da je dragega prijatelja, s katerim sta ostala v stiku vse do njegove smrti, vedno imenoval Dimitrij.

V Espressu piše kako mu je »italijanski kolega slovenskih korenin« pripovedoval o svoji ne ravno spodbudni izkušnji na tržaškem sedežu RAI kot športni dopisnik, kjer so se njemu podobni novinarji zaradi prevladujočega italijanskega nacionalizma težko dokopali do politične in druge kronike. »Zahvaljujoč se lojalnosti Guida Botterija, tedanjega vodje krajevnega RAI, in direktorja državnih TV poročil Fabiana Fabianija, je Dimitrij premostil vse šovinistične ovire in se kmalu uveljavil kot novinar mednarodnega formata,« piše še Valli.