Diferencirana avtonomija: FJK najbrž ne bo zahtevala referenduma

Deželni svet Furlanije - Julijske krajine najbrž ne bo zahteval referenduma za odpravo celotnega besedila oz. delov zakona št. 86/2024, ki na državni ravni uvaja tako imenovano diferencirano avtonomijo dežel z navadnim statutom. O tem bo moral deželni parlament razpravljati na prvi plenarni seji po poletnih počitnicah v četrtek, 19. septembra, že danes pa je njegov peti stalni odbor, pristojen med drugim za institucionalna vprašanja, z glasovi desnosredinske večine zavrnil referendumska predloga, ki so ju vložili svetniki nekaterih opozicijskih strank – Demokratske stranke, Slovenske skupnosti, Gibanja petih zvezd, Open FJK ter Zelenih in Levice.

Oba predloga je kot prvi podpisnik vložil svetnik DS Diego Moretti, vendar so prvega, ki zahteva umik celotnega zakona, podpisali svetniki več opozicijskih sil, drugega, ki zahteva odpravo le dela zakona, pa so podprli le člani svetniške skupine DS, v kateri sedi tudi svetnik SSk Marko Pisani. Razloge za zahtevo po referendumu so orisali zlasti sam Moretti, ob njem pa še Furio Honsell (Open) in Serena Pellegrino (Zeleni in Levica).

Glavna bojazen svetnikov opozicije je, je bilo slišati na seji odbora, nevarnost, da bi umanjkala oz. razvodenela posebna avtonomija FJK in drugih dežel s posebnim statutom, ki bi iz tega izšle šibkejše. Prav tako obstaja bojazen, da bi v Italiji prišlo do različnih ureditev in različnih raven storitev in pristojnosti v raznih deželah, s čimer bi umanjkala družbena solidarnost in bi bilo kršeno načelo enakopravnosti.

Tako razlago sta iz desnosredinske večine zavrnila zlasti svetnik Lige Antonio Calligaris in odbornik za lokalno samoupravo Pierpaolo Roberti, ki je predloga o referendumu označil za politično potezo. Sam vidi diferencirano avtonomijo kot priložnost za deželo, da pridobi nove pristojnosti, enako pa misli, je poudaril Roberti, npr. tudi predsednik Avtonomne pokrajine Bocen Arno Kompatscher.Vsekakor je FJK v stiku z drugimi deželami s posebnim statutom, da se ugotovi, katere koristi lahko prinaša diferencirana avtonomija, je še dejal odbornik. Prisotni svetniki so nato z glasovi večine zavrnili oba referendumska predloga, o katerih bo vsekakor tekla beseda na četrtkovi seji deželnega sveta. V ta namen bodo pripravili tudi posebno resolucijo, ki bo obnovila dogajanje na današnji seji petega stalnega odbora.