Demokratska stranka odobrila kandidatne liste

»S temi listami se bomo z volitvami soočili z večjo odločnostjo.« Tako je ob odobritvi kandidatnih list za prihodnje deželne volitve v Furlaniji - Julijski krajini, ki bodo 2. in 3. aprila, dejal deželni vodja Demokratske stranke Renzo Liva. Deželna skupščina stranke je namreč 13. februarja zvečer v Palmanovi soglasno odobrila kandidatne liste, s katerimi se bodo demokrati predstavili v vseh petih okrožjih v FJK.

Kandidatne liste obsegajo široko paleto imen, kjer najdemo tako nekatere dosedanje deželne svetnike DS, kot so Francesco Russo, Roberto Cosolini, Diego Moretti, Chiara Da Giau, Nicola Conficoni in Mariagrazia Santoro, kot tudi druge izvoljene predstavnike stranke ter osebnosti, ki prihajajo iz drugih sredin, kot npr. podžupan Palmanove Francesco Martines, bivša parlamentarka in goriška občinska svetnica Laura Fasiolo, nekdanja tržaška občinska svetnica in kulturna delavka Sabrina Morena, upokojena šolnica in univerzitetna docentka Cinzia Scheriani in drugi. Vsega skupaj je kandidatov 44, med temi pa so tudi trije, ki so referenčni za glasove slovenskih volivcev. To so dosedanja občinska svetnica v Trstu Valentina Repini za tržaško okrožje, župan Občine Doberdob Fabio Vizintin za goriško okrožje ter nekdanji občinski svetnik Francesco Paolo Tomada za videmsko okrožje.

Danes so v Trstu tudi predstavili kandidate DS za tržaško volilno okrožje, ki so po besedah pokrajinske vodje stranke Caterine Conti kompetentne in pripravljene osebe, ki so tudi zelo vraščene v svoje ozemlje. V DS so prepričani, da lahko FJK predstavlja laboratorij novega političnega delovanja, ki ga predstavlja predsedniški kandidat leve sredine Massimo Moretuzzo. Drugače si bodo strankini kandidati prizadevali za javno zdravstvo, kjer naj bo v središču oseba, dalje okolje, trajnostni razvoj, šolstvo in reševanje problematike, povezanih s položajem žensk. Pri tem je slovenska tržaška kandidatka Valentina Repini poudarila prizadevanje predvsem za promocijo jezikov in kultur skupnosti, ki so zgodovinsko prisotne na krajevnem ozemlju in so znale splesti vezi s čezmejnim prostorom. Zato bo treba razvijati čezmejno sodelovanje ter si prizadevati za vlogo Trsta kot geopolitičnega središča širšega prostora tudi v luči evropske integracije Balkana.