Da je slovenščina dovoljena, še ne pomeni pravice do prevoda

Zaposleni v šolah s slovenskim učnim jezikom nimajo pravice do zahteve prevoda v slovenski jezik za sporočila oz. pisne odredbe, ki jih prejmejo od nadrejenih organov, denimo od ravnatelja. Tako je ocenilo prizivno sodišče v Trstu, na katerega se je obrnil goriški odvetnik Antonio Lacapra kot pravni zastopnik osebe, zaposlene na eni izmed drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici.

Gre za pravno načelo, ki je zanimivo, a v negativnem smislu, ocenjuje goriški odvetnik Paolo Vizintin. S kolegom Lacapro je sodeloval pri primeru in mu svetoval glede vprašanja jezikovnih pravic, ki je bil eden od aspektov pritožbe. »Osmi člen t. i. zaščitnega zakona (št. 38 iz leta 2001) priznava pravico do rabe slovenskega jezika pri komunikaciji z upravnimi organi. Uporaba slovenskega jezika v slovenskih šolah v Italiji pa je normirana v enajstem členu omenjenega zakona, kjer je navedeno, da je ta dovoljena v dokumentih in dopisih, na uradnem papirju in javnih napisih,« razloži Vizintin. »To, da je uporaba slovenščine dovoljena, žal očitno še ne pomeni pravice do prevoda.«

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.