Cvetje na grobu Slovenca Miloša Lokarja

Slovenec Miloš Lokar (1921-1943) ni bil med materialnimi pisci znamenitega manifesta z otoka Ventotene, a je bil v skupini internirancev, ki je leta 1941 prispevala k rojstvu znamenitega dokumenta za svobodno in zedinjeno Evropo. V svojih spominih ga kot mladega Ljubljančana iz tedaj že Italiji priključene province omenja Altiero Spinelli, ki velja za očeta manifesta z Ventoteneja. Lokar je v Sloveniji zelo malo, vsekakor premalo poznan.

Lokar je umrl v internaciji v kraju Reggello pri Firencah. Tam sta Gabryela Dancygier in Paola Stoppioni izdali knjigo o antifašističnih internirancih, v kateri namenjata veliko pozornost mlademu Ljubljančanu. Lokar je pokopan v Reggellu, za njegov grob skrbi družina Reggioli, v prvi vrsti gospa Maria (stara je več kot devetdeset let), ki se še spominja mladega Slovenca. Maria Reggioli in sestra Carmela sta v začetku oktobra 1943 zadnji pred smrtjo obiskali Lokarja, ki je za posledicami tuberkoloze umrl v bolnišnici v Figline Valdarno.

V Reggellu, kjer je bil nekaj časa interniran tudi njegov brat Saša, se je Lokar družil predvsem z bratrancem Janezom Košakom, ki je bil tudi tam interniran. Košak je po vojni obiskal Reggello in prijateljeval z družino Reggioli, ki je obiskala Ljubljano. Francesco Reggioli, brat Marie in Carmele, je bil med okupacijo italijanski vojak v Sloveniji, v Ljubljani je zbolel, v bolnišnici sta ga obiskovali družini Lokar in Košak. Lepa zgodba o prijateljstvu, ki je preseglo državne meje in strahote vojnega časa.