Ciampi in Napolitano pomagala Slovencem

V času parlamentarnega sprejemanja (od tega mineva dvajset let) in prvega udejanjanja zaščitnega zakona so bili predsedniki republike Oscar Luigi Scalfaro, Carlo Azeglio Ciampi in Giorgio Napolitano. Predsedniki imajo v Italiji v skladu z ustavo točno začrtane in omejene pristojnosti, vsi trije državni poglavarji pa so tako ali drugače stali ob strani slovenski manjšini in, ko je bilo potrebno, ji tudi pomagali.

Katoličan Scalfaro, ki mu je bila italijanska ustava bolj pomembna kot Sveto pismo, ni direktno posegal v vprašanje zaščitnega zakona, za manjšino pa so bili pomembni njegovi odnosi s takratnim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. V obdobju parlamentarne obravnave in odobritve zaščite je bil na Kvirinalu Ciampi, ki je v ključnih in najbolj kritičnih trenutkih za zakon veliko naredil za premostitev nastalih proceduralnih in političnih zapletov.

Giorgio Napolitano, ki so mu mnogi v Sloveniji in v slovenski manjšini zamerili besede o fojbah in etničnih čistkah Italijanov v Istri, je leta 2007 podpisal dekret o ozemeljski veljavi zaščite v 32 občinah FJK. To je bil zagon zakona, ki ga je paritetnemu odboru omogočila vlada Romana Prodija. To je bil drugi odločilni zasuk v korist Slovencev, za katerega nosi zaslugo vodja leve sredine. Prvi se je zgodil leta 1996 s prvo Prodijevo volilno zmago, ki je odprla pot parlamentarni odobritvi zaščite.