Sindikat slovenske šole je pred nedavnim razveselila vest, da bo še vedno lahko koristil sindikalni dopust za svojega predstavnika, ki bo lahko tako oproščen pouka in se bo lahko v celoti posvetil sindikalnemu delu. V zadnjem poldrugem letu je to nalogo opravljala Katja Pasarit, ki je pred nekaj meseci tudi postala nova deželna voditeljica SSŠ. Obdobje poklicnega sindikalnega delovanja je bilo, kot sama pravi, zanjo pripravljalno pred prevzemom vodenja sindikata, vsekakor je zadoščenj po njenih besedah veliko, začenši z dobrim rezultatom na volitvah v enotna sindikalna predstavništva, kjer je SSŠ prvič izvolil svojega predstavnika tudi v Špetru.
Sindikat skuša reševati tako individualne težave posameznih šolnikov kot tudi širša vprašanja statusa in položaja slovenskega šolstva v Italiji, ki je še vedno nejasen. V Rimu bi potrebovali funkcionarja, ki bi se spoznal na našo problematiko, sam sindikat pa bi potreboval polnopravno formalno priznanje. Vsekakor SSŠ neguje stike s slovenskimi šolniki v Italiji in v času pandemije je pridobil lepo število novih članov: prav številčno članstvo je pogoj, da je organizacija vidna in če si viden, te ne morejo spregledati, tudi v Rimu ne, pravi Katja Pasarit.
Pred nedavnim ste prejeli vest, da je ponovno na razpolago sindikalni dopust. Kako to ocenjujete, ste zadovoljni, kakšne perspektive se ponujajo?
Da, novico sem sprejela z velikim veseljem, ker meni odnosno Sindikatu slovenske šole daje možnost, da lahko nadaljuje z začrtanimi projekti in da lahko v naslednjem letu po možnosti izpelje to, kar si je zadal. Važno je, da je sindikat čim bolj prisoten na terenu: tako bomo skrbeli za pridobivanje novih članov in sočasno za čim bolj kapilarno prisotnost na šolah, kar je jasno bilo do danes oteženo zaradi pandemičnega stanja. Istočasno si tudi nadejamo, da bi sindikat lahko razpolagal s tako imenovanim tehničnim podpisom, kar bi pri pogajanjih gotovo imelo drugačno valenco. Treba je torej delati na tem, na novem članstvu, prisotnosti na šolah ter na reševanju težav, ki lahko zadevajo bodisi posameznika kot slovensko šolo nasploh. Po mojem mnenju živimo v zelo posebnem zgodovinskem trenutku, ki bo od sindikata in od vsakega posameznika zahteval nemalo energij in naporov, da bo lahko naša šola to, kar si vsi želimo, namreč kakovostna in dobra odskočna deska za bodočnost naših mladih.
Preden bi izvedeli za potrditev dopusta ste poudarili, da bi nedavni uspeh na volitvah v sindikalna predstavništva utegnil pomagati pri tem. Je to prišlo do izraza?
Da, absolutno, prišlo je do izraza. Aprila letos so potekale volitve v enotna sindikalna predstavništva na naših šolah tako v Trstu kot v Gorici in Špetru. Pri SSŠ smo z izidi res izjemno veseli, na vseh šolah razen na eni smo se lahko predstavili z našo listo in smo povsod izvolili enega, ponekod tudi več predstavnikov. Na Tržaškem smo jih izvolili povsod razen na eni, na eni pa se nismo predstavili, medtem ko smo se na Goriškem predstavili povsod in tudi povsod izvolili predstavnike. Novost letošnjega leta pa je ta, da je bil predstavnik SSŠ izvoljen tudi v Špetru. Če gledamo malo na matematiko, je 44 odstotkov vseh izvoljenih naših predstavnikov. Za naš sindikat je to res zelo lep in zelo spodbuden rezultat, ki nalaga novih energij za bodoče in nadaljnje delo.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.