»Brez Tita bi imeli Sovjete pri Fernetičih«

Zgodba o Titu in njegovem za desnico spornim italijanskim odlikovanjem je v parlamentu končana, lik jugoslovanskega predsednika pa je še naprej, kot je prav, predmet zgodovinske presoje. Tik pred dokončno preložitvijo obravnave zakonskega predloga desnice je poslanski odbor za ustavna vprašanja prisluhnil stališčem tržaškega zgodovinarja Raoula Pupa in predsednika Lege Nazionale Paola Sardosa Albertinija. Medtem ko je zgodovinar skušal objektivno predstaviti Titovo osebnost ter vojna in povojna dogajanja pri nas in v Istri, je bilo izvajanje tržaškega odvetnika zelo črnobelo ter enostransko.

O Titu lahko imamo različna mnenja, ne moremo pa trditi, da ni bil državnik in da ni užival mednarodnega ugleda. Pupu se ne zdi prav, da na zgodovinske osebnosti gledamo z današnjimi očmi, jih presojamo z aktualnimi merili ter da ponekod rušimo njihove spomenike. Italijanski predsednik Giuseppe Saragat, socialdemokrat, antifašist in hkrati zagrizen protikomunist, ni odlikoval Tita zaradi njegovih zaslug med vojno, ampak zato, ker se je leta 1948 uprl Stalinu in sovjetski nadvladi. »Po Titovi zaslugi so sovjetski vojaki na srečo ostali na madžarsko-jugoslovanski meji in jih nismo imeli pri Fernetičih, kar za Trst in njegov razvoj ni bila postranska stvar,« je poudaril Pupo.

Za Sardosa Albertinija je vsa Titova politična in državniška pot temeljila na nasilju in terorizmu. Odgovoren je za milijon mrtvih Jugoslovanov, njegova bitka ni imela nič skupnega z narodno-osvobodilnim bojem, temveč je bila izključno namenjena izvedbi krvave revolucije. Predsednik Saragat je z odlikovanjem storil zelo hudo napako, za katero ni nobenega opravičila, je ocenil odvetnik.