Splošno prepričanje odraslih je, da otroci in najstniki ves čas buljijo v telefone. Da so zasvojeni, pravijo. Vendar digitalne naprave, od telefona do računalnikov in drugih pametnih naprav, starejše generacije ne uporabljajo nič manj pogosto. Drži pa, da so mlajši bolj podvrženi negativnim posledicam prekomerne uporabe digitalne tehnologije, ker so še v času psihofizičnega razvoja. Stališče Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je jasno: otroci naj zrejo v ekrane čim manj, do petega leta sploh nič, kasneje pa le, če je to nujno. A realnost je precej drugačna, saj je tudi življenje otrok že povsem upodatkovljeno.
Mednarodna organizacija Save the Children je v novem poročilu o tveganjih, ki so jim izpostavljeni otroci, vzela pod drobnogled sodobni digitalni čas. Objavljeni podatki so zgovorni: 78,3 % italijanskih otrok od 11. do 13. leta se z internetom poveže vsak dan in enake navade ima skoraj polovica otrok od 6. do 10. leta. Starost otrok, ki dnevno uporabljajo pametni telefon, se hitro niža, vse več je primerov spletnega nadlegovanja, prav tako narašča število primerov digitalne odvisnosti. Eden od razlogov za težaven odnos do tehnologije je tudi ta, da je v Italiji stopnja digitalne pismenosti med najnižjimi v Evropi.
Tudi podatki za Furlanijo - Julijsko krajino potrjujejo problematični odnos do zaslonov. V deželi se 71 % otrok in mladostnikov od 6. do 17. leta dnevno poveže z internetom, polovica sodelujočih v anketi pa online dnevno preživi več kot pet ur, to je 20 % odstotkov več kot pred pandemijo covida-19. Prek telefona si najmlajši izmenjujejo predvsem sporočila (93 %), gledajo videoposnetke (84 %) in uporabljajo družbena omrežja Instagram, TikTok in Snapchat (72 %), 81 % fantov si vsak dan privošči nekaj ur sproščenega igranja igric. Statistika nam torej pravi, da otroci in najstniki preživijo na internetu velik del svojega prostega časa, narobe pa je trditi, da so zato zasvojeni.
»Digitalni svet, družbena omrežja, aplikacije za izmenjavo sporočil ... to je njihov svet. Brez telefona ne znajo živeti, ker prek njega komunicirajo in se socializirajo,» prav psihologinja in psihoterapevtka Roberta Sulčič, ki opozarja, da je zasvojenost nekaj drugega. »Če starši spremljajo svojega otroka, bodo v primeru zasvojenosti kmalu opazili znake, da se z njim ali njo nekaj dogaja,» razloži naša sogovornica, ki našteje nekaj najbolj pogostih simptomov zasvojenosti. Večinoma je očitna sprememba obnašanja, ki gre preko uporniškega vedenja odraščajočega mladega. »Naenkrat se pojavijo težave v šoli, otroci so utrujeni, saj del noči preživijo na internetu. Pogoste so tudi spremembe prehranjevanja - nekateri jedo prekomerno, drugi premalo. Pojavijo se tudi anksiozne epizode, če so brez telefona, predvsem pa je prisotna velika stopnja agresivnosti,» pravi Roberta Sulčič, ki spomni tudi na ekstremnejši pojav, t. i. hikikomori, ko se mladi popolnoma izolirajo od vseh in vsega.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.