Bratje Italije prva stranka tudi na severovzhodu

Bratje Italije so na evropskih volitvah po preštetih glasovnicah na 11.650 voliščih na skupnih 11.661 prva stranka tudi v severovzhodnem volilnem okrožju, kjer je stranka prejela 1.572.141 oz. 31,91 odstotka glasov. Na drugem mestu je Demokratska stranka z 1.269.457 oz. 25,76 odstotka glasov, na tretjem Liga s 501.737 glasovi (10,18 odstotka), na četrtem Naprej, Italija s 346.018 glasovi (7,02 odstotka), na petem Zavezništvo Zelenih in Levice s 332.129 glasovi (6,74 odstotka), na šestem pa Gibanje petih zvezd, ki je prejelo 281.469 glasov oz. 5,71 odstotka. Ostale liste so prejele manj kot štiri odstotke glasov.

Južnotirolska ljudska stranka SVP je prejela 120.064 glasov oz. 2,44 odstotka in bo na podlagi volilnega dogovora s stranko Naprej, Italija spet izvolila svojega evropskega poslanca. To bo Herbert Dorfmann, ki je po podatkih z 11.330 volišč na skupnih 11.661 prejel 82.408 preferenc. Na listi SVP je kandidirala tudi predstavnica stranke Slovenska skupnost Franca Padovan, ki je po trenutno preštetih glasovih prejela drugo največje število preferenc oz. 1952. Na listi Zelenih in Levice je na letošnjih evropskih volitvah kandidiral tudi mladi predstavnik iz Benečije Emanuel Oian, ki je po doslej preštetih glasovnicah prejel 4789 preferenčnih glasov.

Med kandidati iz FJK sta na listi Bratov Italije prejela Alessandro Ciriani 42.225, Anna Olivetti pa 3339 glasov, na listi Lige Anna Cisint 40.799, Elena Lizzi 10.696 in Stefano Zannier 9170 glasov, na listi DS Sara Vito 18.646 glasov, na listi Naprej, Italija Sandra Savino 10.688 glasov, na listi Zelenih in Levice poleg Oiana še Giulia Giorgi 2858 glasov. Na listi G5Z sta Martina Pluda in Cesidio Antidormi prejela 6332 oz. 765 preferenc, na listi Akcije Francesca Sabbati 3056 preferenc, na listi Združenih držav Evrope Gabriella Chiellino 3915 preferenc, na listi Mir, zemlja, dostojanstvo Paolo Rossi 2549, Alessandra Guerra pa 2442 preferenc, na listi Svobode pa Ugo Rossi 4124, Giorgia Tripoli pa 1747 preferenčnih glasov.

Tudi na severovzhodu so zabeležili občuten padec volilne udeležbe: ta je bila 53,96-odstotna, kar znaša dejansko deset odstotkov manj kot leta 2019, ko je bila 63,94-odstotna.